Franja

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

cōlon ali cōlum -ī, n (gr. κῶλον) telesni ud, od tod

1. črevo: coli tormenta Plin.; met. ščipanje (črvičenje) po trebuhu, kolika: Plin., Marc.

2. pren. verzni člen: Q., kake pesmi: Augustus ap. Don., kakega sestavka: Asc.

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

articulātim, adv. (articulus)

1. ud za udom, kosoma, po kosih, na kose: puerum interea obtruncat membraque articulatim dividit Poeta ap. Ci.; pren.: iste homo art. te concīdit Pl.

2. pren.: primerno razčlenjeno, po členih razporejeno, točka za točko: definitiones non facile perspiciuntur nisi art. sint explicatae Varr., quae fuse olim disputabantur ac libere, ea nunc art. distincteque dicantur Ci., necesse est verba quoque ipsa plane exaudiri discernique art. Lucr. druga od druge.

capulus -ī, m (capere)

1. rakev, krsta: Non., Serv., capuli decus Pl. (o starcu), ire ad capulum Lucr. iti pod zemljo.

2. držaj, držalo, ročaj, roč: sceptri O., aratri O. ročica, falcis Col.; occ. ročaj, držaj pri meču: Ci., O., Ap., capulo tenus abdidit ensem V., manum ad capulam referre Petr., T. položiti na; pren. „ročaj mod“ = moški spolni ud: arripio... capulum Pl. — Soobl. capulum -ī, n

1. ročaj, roč: P. F.

2. zanka: Isid.

convellō -ere -vellī (-vulsī Sen. ph.) -vulsum (-volsum)

1. izruti (izruvati), izdreti (izdirati), podreti (podirati), odtrgati, iztrgati, raztrgati, strgati, potrgati s česa, porušiti, razvaliti: Ca., Lucr., Lucan., Stat., caudam equi Val. Max., claustra ianuae, carceris Val. Max., convulsis repagulis Ci., tu gradus Castoris convellisti Ci., c. pedem mensae O., nullam partem munitionum convellere posse Hirt., c. alterius (arboris) lentum vimen V., non hiemes illam (aesculam), non flabra neque imbres convellunt V., ne torrens fundamenta (villae) convellat Col., c. spolia hostium affixa templis Val. Max.; redk. z živimi obj.: teneros convellere fetus O. iz telesa iztrgati, splaviti (splavljati), convulsi laniatique centuriones T. S čim? z abl. instrumenti: vectibus infima saxa turris C., glebam vomere Cat., arboris fetus duro ferro V. odrezati, radices aratro, sarculo Plin., dapes avido c. dente O. razmle(va)ti; v pass.: convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V. razrvano, septem (naves) convulsae undis Euroque V. razbite, razpokane, Iuppiter (Jupitrov kip) nullis convellitur procellis Plin. Od kod? s samim abl.: c. suā robora terrā O., turrim altis sedibus V., Roma prope convulsa sedibus suis Ci., mihi domus ipsa nutare convulsaque suis sedibus ruitura supra videtur Plin. iun.; s praep.: Herculem ex suis sedibus Ci., simulacrum Cereris e sacrario Ci., viridem ab humo silvam V. zeleno grmovje iz prsti izruvati, ab terra funem V. odvezati; pren.: aliquem ex suis paene hortulis convellere deducereque in Academiam Ci.; occ.
a) voj. c. signum, aquilam Val. Max. ali (nav.) signa Ci., L., Val. Max., Suet. ali vexilla T. vojaško znamenje, orla, vojaška znamenja, zastave iz zemlje izdreti (izdirati) = dvigniti (dvigati), odpraviti (odpravljati) se (na pot), odriniti.
b) ude raztegniti (raztegovati) α) pri padcu kak ud (člen) izpahniti si, izviniti si: artūs Lucr., armos Col. Od tod subst. pt. pf. convulsī -ōrum, m ki so si kak ud izpahnili (izvinili): Plin.; convulsa -ōrum, n izpahi, izvini: Plin. β) na natezalnici izviniti, izpahniti (izpahovati), nategniti (nategovati): omnia (membra) laniata, omnes partes convulsae sunt Sen. rh., convolsis laceratisque membris Sen. Rh.
c) convellī od krča držan biti, krč drži (trga, zvija) koga, kaj, komu kaj: convulso latere Suet., fauces convulsae Q. krču podvrženo.
č) besede nategniti (nategovati): verba Sen. ph.

2. pren. tako rekoč iz stikov iztrgati, koga ali kaj z njegove poti (iz njegovega tira) spraviti (spravljati), od tod stres(a)ti, pretres(a)ti, spodkopa(va)ti, omaj(ev)ati, razmajati, razdrmati, pogubiti (pogubljati), upropastiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): desine molle … verbis convellere pectus O. pretresati (trgati) mi čuteče srce, c. acta Dolabellae, statum civitatis Ci., cuncta auxilia rei publicae labefactare convellereque Ci., si eam opinionem ratio convellet Ci., c. Caesaris gratiam Hirt., vires aegri Cels., priscae consuetudinis auctoritatem Val. Max., fidem legionum, castrorum decus (čast) T. Od kod? z de: quae (epistulae) me convellerunt de pristino statu Ci. ep. so me spravila iz … V pass.: quo iudicio convolsam penitus scimus esse rem publicam Ci., caede Messalinae convulsa principis domus T., domus eorum convulsa T. spodmaknjena, discordiā nepotes suos convelli T. da se umaknejo … z mirne poti složnosti, cum Tiberius … vi dominationis convulsus … sit T. s svoje poti spravljen.

inguen -inis, nav. pl. inguina -um n

1. sprednji del telesa ob kolkih, lakotnica, dimlje, osram-je: O., Cels., inguen (inguina) hastā percutere V.

2. sinekdoha
a) spodnji del telesa, trebuh: Stat., Val. Fl., (tunicam) inguen ad obscenum usque subducere H.
b) sram = spolovilo, spodnji ud = spolni ud: H., L., Suet., deus, qui fures inguine terret O. = Priapus, nihil ab inguine tutum Iuv. pohota.

3. occ. oteklina dimeljskih žlez, pavke: Cels., ut tu in hoc ulcere tamquam inguen exsisteres Ci.

4. metaf. bot. pri rastlinah mesto, kjer se veja drži debla: Plin.

ligula -ae, f (indoev. kor. *lei̯g'h lizati; prim. lat. lingere)

1. žlica za posnemanje (pobiranje) pene, pénovka: Col.; žličica za zajemanje in precejanje vonjavih gostih tekočin (gošč): Plin. ali žličica za poobedek, ki so jo uporabljali gostje: Ca.; tudi žlica kot mera: duarum aut trium ligularum mensura Plin. —

2. Ker so nekateri slovničarji zamešali besedi ligula in lingula, so uporabljali pisci subst. ligula tudi v pomenu jeziček (gl. lingula); poseb.
a) jezikast ud sipe: dicitis me … quaesisse de litore … lolliginum ligulas Ap.
b) tubulatio ligulae jezikasta = cevasta votlina, menda rezilo strgala: Plin. — Prim.: quamvis me (sc. ligulam (= žlico) argenteam) ligulam dicant equitesque patresque, dicor ab indoctis lingula grammaticis Mart.

membrum -ī, n (iz *mēmsrom ali *mēs-rom iz indoev. *mēms-ro- mesu pripadajoč, mesen, ki je izpeljan iz *mēmso- meso; prim. gr. μῆρα, μηρία stegno, bedro, μηρός [iz *μημσρός ali *μησρός] mesnati del stegna, stegno, sl. mezdra podusnjica (plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami) = hr. mézgra lat. membrāna, sl. meso, got. mimz)

1. (mesnat) telesni ud, nav. pl. udje kot telesni deli (artūs stiki udov, udje, articuli členki, sklepi) Ter., V., H., O., Plin., Sen. ph. idr., apta compositio membrorum Ci., captus (hrom, ohromljen) omnibus membris L., membra movere ad certos modos (o pantomimskem plesu) Tib.; poseb. moško spolovilo, moški spolni ud: O., Porph.; membra žensko spolovilo: Ap., Aus.; v pl. včasih = telo (kot celota udov): O., Sil., dare curata membra sopori H., pars in gramineis exercent membra palaestris V.

2. metaf.
a) člen, del (kake skupnosti, skupine, države, mesta, religije idr.): Ap., namque Achaei, licet per civitates veluti per membra divisi sint, unum tamen corpus et unum imperium habent Iust., membra oppidi, urbis Amm., membra fracta ratis, quassatae membra ratis, membra quassa carinae O.; o osebah: Ponticus heroo, Bassus quoque clarus iambis dulcia convictus membra fuere mei O., fidae dulcia membra domus O., membra et partes alienae potentiae Sen. ph. = tovariši in soudeleženci, fluctantia membra Libyae (pesn. o punskih vojakih) Sil., membra partesque imperii Suet., corpore sic toto ac membris Roma omnibus usa Sil., rei publicae totius membra Amm., singuli autem alter alterius membra Vulg., membra sumus corporis eius Vulg.
b) (o delih hiše) (pre)del, odsek, soba, pritiklina: cubicula et eiusmodi membra Ci. ep., dormitorium membrum Plin. spalnica, domūs membra Lucr., Ap., modus membrorum numerusque Col.
c) člen ali del govora, stavka ali kake znanosti: (sc. ambitus ille verborum) erat apud illum contractus et brevis et in membra quaedam, quae κῶλα Graeci vocant, dispartiebat orationem libentius Ci., omnes eius (sc. philosophiae) partes atque omnia membra Ci., transferunda tota dictio est ad illa quae nescio cur, cum Graeci κόμματα et κῶλα nominent, nos non recte incisa et membra dicamus Ci., qui ambitus constat ex membris, quae κῶλα Graeci dicunt … M.

mūtō² (muttō) -ōnis, m moški spolni ud, moško spolovilo: at laeva lacrimas muttoni absterget amica Luc. fr., huic si muttonis verbis mala tanta videnti diceret haec animus: quid vis tibi? H.

mūtōnium (muttōnium) -iī, n ali muttōnius -iī, m (mūtō, muttō) moški spolni ud, moško spolovilo: Luc. fr. — Od tod adj. mūtōniātus 3 z močnim spolnim udom, z močnim spolovilom: Mart.

obscaenitās (obscenitas) -ātis, f (obscaenus) „blatnost“, „grdost“, od tod

1. nečistost, nesramnost, nespodobnost, spotikljivost, spotakljivost, prostaštvo, nesramna (kosmata, umazana, nesramna) beseda, kvánta: Suet., rerum, verborum Ci., soloecismorum Arn., talibus obscaenitatibus delectari Aug., in obscaenitatem compellere Icti.; konkr. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: obscaenitate amputatā Arn., propudiosa corporum o. Arn., per obscaenitates bibere Plin. nesramne podobe.

2. neugodnost, zlonosnost, usodnost: mali ominis Arn.

obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. -ē (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

2. metaf. kosmat =
a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.

palpebra (palpetra Varr. ) -ae, f (prim. palpitāre)

1. = „utripajoči ud“, trepalnica: Cels., nav. pl.: Lucr., Plin., palpebrae sunt tegumenta oculorum Ci., Regulum resectis palpebris vigilando necaverunt Ci. — Soobl. palpebrum -ī, n: Cael., Non.

2. meton. v pl. lasje ob trepalnicah: Plin.

pēnis -is, m (iz *pes-nis; prim. skr. pásas- = gr. πέος in πόσϑη moško spolovilo = stvnem. fasal)

1. rep: Naev. fr., Fest., caudam antiqui penem vocabant, hodie „penis“ est in obscaenis Ci. ep.; nav.

2. metaf. moško spolovilo, moški spolni ud, penis: Ci. idr.; meton. pohota, pohotnost, nečistovanje: H., Iuv. idr., ventre, pene bona patria lacerare S.; kot ljubkovalna beseda: purissimus penis Suet. „prečisti picek“.

Priāpus (in Priāpos) -ī, m (Πρίαπος)

1. Príap, Bakhov in Venerin sin, bog plodnosti, sadovnjakov, vrtov, vinogradov in drevesnih sadov, upodabljan z zelo velikim spolovilom kot znamenjem plodeče in rodilne moči narave: V., O., Sen. ph.

2. meton.
a) moško spolovilo, moški ud, penis, falos (falus): vitreus Iuv. čaša v obliki moškega spolovila, siligineus Mart. pecivo v obliki moškega spolovila.
b) Príap = (po)hotnik, pohotnež: O., Cat. — Od tod
a) adj. Priāpēus in Priāpīus 3 príapski, priapéjski: versus, metrum slovničarji.
b) Priāpicos -on príapski, priapéjski: metrum slovničarji.

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

rutābulum -ī, n (ruere) orodje za strganje (struganje), ogrebanje, mešanje

1. gréblj(ic)a, grebača, greblo, grebalo: Ca., quid ego facerem? [ut] otiosi rodebam rutabulum Nov. fr., Suet., P. F.

2. mešalnica, mešalo: aliqua aromata contusa et cribrata paulatim insparges et iubebis rutabulo ligneo agitari Col.

3. kljuka (motika) za kidanje, kidalnica, kidalo: Isid. (ki piše rotābulum)

4. metaf. moški spolni ud, penis: vel quae sperat se nupturam viridulo adulescentulo, ea licet senile tractet detritum rutabulum? Naev. fr. ap. Non.

sexus -ūs, m (secāre, torej = „odsek“, „odrezek“, „oddelek“, „del“)

1. spol: AFR. AP. FEST., PAC. AP. FEST., Q., LACT., AUG. idr., hominum genus et in sexu consideratur, virile an muliebre sit CI., puberes virilis sexūs L., parĕre virilem sexum PLIN., tres (sc. liberi) sexus feminini SUET., natum ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. dvospolnik, hermafrodit, oboják, homines utriusque sexus PLIN. dvospolniki, hermafroditi; o živalih, rastlinah, kamnih: PLIN.

2. meton. spolni ud, spolovilo: LACT., radicem eius alterutrius sexus similitudinem referre PLIN.

Opomba: Abl. pl. sexibus: ARN., LACT.; sexubus: IUL. VAL.

verpa -ae, f moško spolovilo, moški spolni ud, penis: sed quantum video pari fuistis casu nam nihilo minore verpa farti estis Cat., iam nisi per somnum non arrigis et tibi, Mevi, incipit in medios meiere verpa pedes Mart.