Franja

Zadetki iskanja

  • chȳmiātus 3 (iz χυμίον tekočina, sok) sočen, tekoč, razpuščen: Plin. Val.
  • encymos (enchymos) -on (gr. ἔγκυμος) sočen, sočnat: Plin.
  • hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. ([h]umēre)

    1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
    a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
    b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.

    2. occ.
    a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
    b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen.
  • lacteō -ēre (lāc)

    1. sesati; v tem pomenu večinoma le pt. pr. lactēns -entis, sesajoč, sesen: agni Varr., porci Varr. sesni prašički, oddojeni prašički, odojki, Romulus lactens Ci., lactens Iuppiter puer Ci., lactentes hostiae Ci. še sesna darilna živinčeta, cervae lactens fetus O., viscera lactentia (= lactentium) O. sesajoči otroci, dojenci, dojenčki; subst. lactentēs -ium
    a) m (sc. infantes) dojenci, dojenčki, dojenčeta: Vulg.
    b) f (sc. hostiae) še sesna (darilna) živinčeta: lactentibus rem divinam facere L.; pesn. metaf.: tener et lactens … vere novo (sc. annus) est O. nežno kot dojenček.

    2. mleček imeti, mlečiti se: dum adhuc lactent viridia pabula Col.; večinoma pt. pr. lactēns -entis, mlečen, mlečnat, sočen: lactentia coagula Luc. fr., frumenta lactantia V., Aug. mlečnata žitna zrna, sata lactentia sucis O., lactens ficus O., herba tritici lactens Sen. ph., lactuca l. Plin.; subst.: lactantia omnia Cels. vse mlečne jedi.
  • lippus 3 (iz *lipos, indoev. kor. *lei̯p- mazati z mastjo; prim. skr. limpáti, lipyátē (pass.), lepáyati namaže (z mastjo), gr. τὸ λίπος mast, maščoba, λιπαρός masten,-λείφω mazilim,-λοιφή mazilo, sl. lepiti, hr. lijépiti = illinere, lit. lìpti prilepiti se, got. bi-leiban (kot prilepljen) osta(ja)ti = stvnem. bi-līban = nem. bleiben)

    1.
    a) (o očeh) krmežljav, krmežljiv: oculus Pl., esse lippis oculis Vitr., Vulg., lacuna Mart. (o očesu enookega).
    b) (o osebah) krmežljav, krmežljiv, vnetih oči, kot subst. m. krmežljav(ec): mulier Pl., oculis ego nigra meis collyria lippus illinere (inf. historicus) H., non tamen … contemnas lippus inungi H., opinor omnibus et lippis notum et tonsoribus esse H. = da je vsemu svetu znano (očesni bolniki so zahajali v lekarne (medicinae), kjer so jim mazali oči, brivci pa so bili enako blebetavi kakor danes), fuligine lippus Iuv. slaboviden, napol slep, Messalae lippa propago Pers. krmežljav zaradi razuzdanega življenja = izpit, zapit, oslabel; pren. duševno slep, sprevržen, čudaški: patres Pers., vappa et lippus Pers.

    2. metaf. sok izločajoč (zaradi prezrelosti), sok izcejajoč, sočen, sočnat: ficus Mart.
  • liquāminōsus 3 (liquāmen) poln omake, sočen: Marc.
  • nervōsus 3, adv. (nervus)

    1. žilav, žilast, mišičnat, mišičast, kitast: nervosa et lignea dorcas Lucr., mentula Cat., n. poples O., n. loca Cels., n. exilitas, n. partes Plin.; pren. na rastl.: cauliculi Plin.

    2. klas. le metaf.
    a) (o govoru in govorniku) kitast = krepek, čvrst, živ, jedrnat, jedrén, klén, nazoren, sočen: quis Aristotele nervosior? Ci., dicetur autem … aliquanto nervosius Ci., nervosius qui ista disserunt … qui autem remissius Ci.
    b) sploh krepek, čvrst, močan, silen, hraber: vivacitas Val. Max., inventa Prud., vigilanter nervoseque nos, qui stamus in acie, subornes Plancus in Ci. ep.
  • pūbeō -ēre (pūbēs1) le pt. pr. pūbēns -entis

    1. spolno goden, dorasel, zrel, polnomočen, goden za ženitev: fratres Cl., anni Aus.

    2. metaf. (o rastl.) polnomočen, dozorel, sočen, bujen: herba V., rosae Stat.
  • pūbēs1 -eris (gl. pūbēs2)

    1. spolno goden, goden za ženitev (ženilo), godna za možitev (možilo), doras(t)el, dozorel, zrel, polnomočen: Crassus ap. Ci., Mel., Fest., prope puberem aetatem L., priusquam pubes esset N.; subst. pl. pūberēs -um, m dorasli (odrasli, zreli) moški (naspr. impūberēs ali impūbēs): omnes puberes interficere C., L., omnes puberes armati (za orožje sposobni) convenire coguntur C.

    2. metaf. dorasel, dozorel, sočen: folia V. Soobl. puber in pūbis -eris: po Prisc.
  • sūcidus (succidus) 3 (sūcus, succus) sočen, sočnat, svež: solum Ap., ficus Cael. (naspr. aridus), lana Varr., Cels., Plin., Iuv. sveža, pravkar odstrižena, še umazana volna, ki so ji pripisovali posebno zdravilno moč; tako tudi sucida vellera quinque Mart. in sordes sucidae (sc. pecudum) Plin.; metaf. sočen, sokovit = bujen, bohoten, ráščav: mulier Pl.
  • sūcōsus (succōsus) 3 (sūcus, succus)

    1. sočen, sočnat, sokovit, poln soka: poma Cels., solum Col., folia, radix, vinum Plin.

    2. metaf. bogat z denarjem, denaren, premožen, imovit, bogat: valde sucosi sunt Petr.
  • sūculentus (succulentus) 3 (sūcus, succus) sočen, sočnat, sokovit, poln soka, krepek (krepak): gracilitas, arvina Ap., corpus Paul. Nol.; pren.: furores Prud.
  • hūmidulus 3 (demin. hūmidus) nekoliko ali precej vlažen, — moker, — sočen: linum O. precej sočno laneno steblo, solum Col., comae Aus.
  • hūmōrōsus 3 (hūmor) zelo vlažen, — moker, — sočen: Ap. h., Cael.
  • sūriō (sŭriō?) -īre (morda iz sūs) mrestiti se, pariti se, goniti se (o živalskih samcih): Fest.; drstiti se (o ribah): mares suriant, quibus membris et causis discrerit natura viviparos eorum et oviparos Ap.; metaf. (o Bakhu): Arn.; (o sadju) biti poln soka, biti sočen, biti sokovit: ubi autem cautes et saxa pariunt dura, ibi poma necesse est suriant Arn. so nujno tudi jabolka polna plodilne moči.
Število zadetkov: 15