Franja

Zadetki iskanja

  • pictor -ōris, m (pingere) slikar: Varr., Ci. idr. Kot nom. propr. Pictor -ōris, m Píktor, priimek Fabijevega rodu (po nekem predniku, ki je bil slikar). Poseb.

    1. Q. Fabius Pictor Kvint Fabij Piktor, udeleženec druge punske vojne in avtor v grščini napisanih letopisov, iz katerih je veliko črpal Livij: Ci., L.

    2. Servius Fabius Pictor Servij Fabij Piktor, sodobnik Katona starejšega in avtor dela De iure pontificio: Ci.
  • tēctor -ōris, m (tegere) mavčar, gipsar, sadrar, sadritelj, štukaturar, štukater, ometalec, stenski slikar, slikar al fresco (na moker omet): Tert., quam (sc. villam) neque pictor neque tector vidit umquam Varr., ut nos in mancipiis parandis quamvis frugi hominem si pro fabro aut pro tectore emimus Ci., Graecorum vero tectores non solum his rationibus utendo faciunt opera firma, sed etiam mortario conlocato Vitr., reliquum tectores glutinum admiscentes in parietibus utuntur Vitr., ita erit atramentum tectoribus non invenustum Vitr., itaque tectores, cum volunt sil atticum imitari, violam aridam coicientes in vas cum aqua, confervefaciunt ad ignem Vitr., utraque autem familia in aliquot ministeriorum species diducitur: vilicos, castellarios, circitores, silicarios, tectores aliosque opifices Front.
  • rhyparographus -ī, m (gr. ῥυπαρογράφος) riparográf = slikar (na)gnusnosti, slikar skrunobnik, ki slika le gnusne, skrune, nizkotne predmete: tonstrinas sutrinasque pinxit et asellos et obsonia ac similia, ob haec cognominatus rhyparographos, in iis consummatae voluptatis, quippe eae pluris veniere quam maximae multorum Plin.
  • Aëtiōn -ōnis, m (Ἀετίων) Aetion, sloveči gr. slikar okrog 107. olimpiade, Lukijanov sodobnik: Ci., Plin.
  • Aglaophōn -ōntis, m (Ἀγλαοφῶν) Aglaofont, sloveči slikar z otoka Taza okrog 90. olimpiade, Polignotov in Aristofanov oče in učitelj: Ci., Plin., Q.
  • Alcimachus -ī, m (Ἀλκίμαχος) Alkimah, sloveči gr. slikar: Plin.
  • Alcōn, lat. Alcō, -ōnis, m (Ἄλκων) Alkon, gr. moško ime. Poseb.:

    1. Atrejev sin: Ci. (z nom. Alco).

    2. sicilski slikar: O.

    3. tebanski bronar: Plin. (z nom. Alcon).

    4. izmišljeno pastirsko ime: V.

    5. neki suženj: H.

    6. neki Sagunčan: L. (z nom. Alco).
  • Amūlius -iī, m Amulij,

    1. Prokov (Procas) sin, kralj v Albi, ki je svojega starejšega brata Numitorja pahnil s prestola, naredil njegovo hčer Reo Silvijo za Vestalko in dal njena sinova Romula in Rema izpostaviti v Tibero: Ci., L., O.

    2. neki slikar: Plin.
  • Anaxander -drī, m (Ἀνάξανδρος) Anaksander, gr. slikar: Plin.
  • Androbius -iī, m Androbij, gr. slikar: Plin.
  • Antigonus -ī, m (Ἀντίγονος) Antigon,

    1. vojskovodja Aleksandra Vel., oče Demetrija Poliorketa, namestnik v Veliki Frigiji; po Aleksandrovi smrti se je bojeval z diadohi in padel pri Ipsu l. 301. Njegov vzdevek je Κύκλωψ, ker je izgubil eno oko: Ci., N., Iust.

    2. Ant. Gonatās (γονατᾶς = z železno ploščo na kolenih) Antigon Gonat, sin Demetrija Poliorketa, izvrsten vojskovodja, umrl l. 240: Iust.

    3. Ant. Dōsōn (Δώσων = ki vedno samo obljublja) Antigon Dozont, vnuk Demetrija Poliorketa, se je poročil l. 230 s Hrizeido, vdovo mak. kralja Demetrija II., padel l. 221 v boju z Ilirci: L., Iust.

    4. Antigon Kimljan (Cymae), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

    5. poslanec kralja Deotara: Ci.

    6. neki rim. osvobojenec: Ci. ep.

    7. neki slikar: Plin.
  • Apellēs -is, m (Ἀπελλῆς) Apel, najznamenitejši slikar Aleksandrove dobe in starega veka sploh: Pl. (z voc. Apella), Ci., O., Plin. Od tod adj. Apellēus 3 (Ἀπέλλειος) Apelov: Pr., Mart., Stat.
  • Apollodōrus -ī, m (Ἀπολλόδωρος) Apolodor,

    1. sloviti retor iz Pergama, učitelj govorništva Oktavijana, poznejšega ces. Avgusta: Q., Suet., aridissimi... Apollodori libri T. Od tod Apollodōreī -ōrum, m apolodorovci, Apolodorovi pristaši: Q.

    2. atenski slovničar okrog l. 140, učenec stoika Panajtija in slovničarja Aristarha; njegovo delo je ohranjeno: Varr., Ci. ep., Macr.

    3. neki akademijski filozof, sodobnik epikurejca Zenona: Ci.

    4. Apolodor z Lemnosa, pisatelj del o poljedelstvu: Varr.

    5. zgodovinopisec iz Eriter (Ἐρυϑραί): Varr. ap. Lact.

    6. zdravnika, eden iz ciprskega Kitija, drugi iz Tarenta: Plin.

    7. atenski slikar: Plin.

    8. neki kipar: Plin.

    9. kruti tiran v Kasandreji: Ci., Sen. ph.

    10. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.
  • Arellius -iī, m Arelij,

    1. slikar, malo pred Avgustom: Plin.

    2. Ar. Fuscus Arelij Fusk, retor, Ovidijev učitelj: Sen. rh.
  • Aristīdēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Ἀριστείδης) Aristid,

    1. po pravičnosti znan Atenec, Lizimahov sin, Temistoklov sodobnik in nasprotnik (l.480): Ci., N., O.

    2. Aristid iz Mileta, iz zadnjega ali predzadnjega st. pr. Kr.; v obliki (današnjih) novel je napisal pohujšljive „Miletske zgodbe“ (Μιλησιακά , fabulae Milesiae), ki jih je polatinil Lucij Kornelij Sizena: O.

    3. kipar, Poliklejev učenec: Plin.

    4. tebanski slikar: Plin.
  • Aristō, v gr. obl. Aristōn, -ōnis, m (Ἀρίστων) Ariston,

    1. stoik z otoka Hiosa (Chios), Zenonov učenec okoli l.275, ustanovitelj skeptične filozofije: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph. Od tod adj. Aristōnēus 3 (Ἀριστώνειος) Aristonov: vitia Ci.

    2. Ariston z Julide (Ἰουλίς) na otoku Keosu, peripatetik v Atenah okoli l.225: Ci.

    3. neki Masilijec: Ci.

    4. neki slikar: Plin.

    5. neki torevt (caelātor): Plin., Gell.

    6. Titius Aristo Ticij Ariston, slavni pravoznanec prvega stoletja rim. cesarstva: Plin. iun., Gell., Ulp. (Dig.).
  • Aristobūlus (Aristobūlos) -ī, m (Ἀριστόβουλος) Aristobul,

    1. sin judovskega kralja Aleksandra Janaja: Fl.

    2. neki slikar: Plin.
  • Aristoclēs -is, m (Ἀριστοκλῆς) Aristoklej,

    1. gr. slovničar: Varr.

    2. gr. slikar: Plin.
  • Aristoclīdēs -is, m (Ἀριστοκλείδης) Aristoklid, gr. slikar: Plin.
  • Aristodēmus -ī, m (Ἀριστόδημος) Aristodem,

    1. tiran v kampanjskih Kumah, pri katerem je umrl pregnani kralj Tarkvinij Ošabni: L.

    2. Aristodem iz Metaponta, slavni tragiški igralec v Atenah v Demostenovem času: Ci.

    3. neki slikar in kipar: Plin.
Število zadetkov: 90