Franja

angelus -ī, m (gr. ἄγγελος) sel, poseb. božji sel, angel: Ap., Eccl.

ēmissārius 3 (ēmittere) pripraven, da se odpošlje: Vulg.; equus emissarius plemenski žrebec: Vulg. — Od tod subst.

1. ēmissārius -iī, m
a) (od)poslanec, sel, ogleduh, vohun: Vell., Suet., illis emissariis haec tibi pecunia quaesita est Ci.
b) (o rastlinah) mladika: Plin.

2. ēmissārium -iī, n odtok: Plin., Suet., lacūs Ci.

epistola (epistula) -ae, f (gr. ἐπιστολή)

1. pošiljka: venio nunc ad litteras tuas, quas pluribus epistulis accepi Ci.

2. occ. dopis, pismo, list, poslanica: epistula C. Verris ad Neronem Ci., legi epistulam Antonii, quam ad VII virum miserat Ci., epistulam dare Ci. pismo poslati, epistulam conscribere, intercipere, perlegere, recitare, ad aliquem deferre, mittere C., XVI volumina epistularum N., verbosiores epistulae N. obširnejše pismo, per epistulas imperare pecunias N. pismeno, ad te quod epistula nulla rediret H., epistolae notare nomen Fl. podpisati se. Poklas. po zgledu lat. litterae tudi epistulae o enem pismu: Plin. iun., Iust., in eundem modum Mucianus composuit epistulas T. Od tod adj. epistolāris -e, k pismu spadajoč, pisemski: chartae Mart., Ulp. (Dig.), pisemski papir, colloquium Aug., angustia Hier.; subst. epistolāris -is, f poslanka, pismonoska: (aquila) ep. tua M. (o Jupitrovem orlu), v sl. pismonoša, sel; v pl. epistolārēs -ium, m državni tajniki: Cod. I.

2. epistolicus 3 (gr. ἐπιστολικός) pismen, pisemski: quaestiones ep. Gell. neki Katonov in Varonov spis.

inter-nūntius 3 med dvema strankama ali osebama novice prenašajoč, glasniški, posredujoč; le subst.

1. internūntius -iī, m posredujoči sel, posrednik, posredovalec, mešetar, pogajalec: Fl., Ter., Suet., ab eo servorum vita vel ipso carnifice internuntio redimeretur Ci., colloqui per internuntium N., internuntios ultro citroque mittere C., (augures) Iovis internuntii Ci., i. pacis Cu., totius rei L., responsa internuntios dare Iust.

2. internūntia -ae, f posredujoča poslanka, posrednica, posredovalka: Fl., Ap., aves internuntiae Iovis Ci., columbae internuntiae fuere Plin.

3. internūntia -ōrum, n sredstva: ea, quae sunt internuntia sentiendi Ap. čutila.

nūntiātor -ōris, m (nūntiāre)

1. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel: Eccl.

2. ovaduh, ovajalec: Icti.; poseb. ovaditelj, prijavitelj kake nove v njegovo škodo zgrajene stavbe, ugovarjalec: Icti.

nūntius 3 (skrč. *noventius iz novus in venire kdor prihajajoč prinaša kaj novega)

I. adj. naznanjajoč, oznanjajoč, razglašajoč, javljajoč, navajajoč, sporočajoč: rumor nuntius Ci., cur mihi fama prior quam nuntia littera venit? O., n. fibra Tib.; z objektnim gen.: simulacra … divinae nuntia formae Lucr., animi nuntia verba mei O., venturae nuntia sortis … exta Tib., prodigia imminentium malorum nuntia T. —

II. subst.

1. nūntius -iī, m
a) konkr. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel, kurir, poročevalec: iste tuus cliens sceleri tui nuntius Ci., aliquem per nuntium certiorem facere Ci. ep., quae (sc. calamitas) tanta fuit, ut eam … non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor adferret Ci., volucrem nuntium mittere Ci. hitrega sla, litteras et nuntios mittere in Asiam N., nuntios (sc. litteras et nuntios) mittere ad aliquem C., nuntios dimittere C., remissi nuntii L., referes ergo haec et nuntius ibis Pelidae genitori V., nuntius Anchisae … incensas perfert navīs Eumelus V., te canam, magni Iovis et deorum nuntium H., ales nuntium increpare Suet.; nuntius (o ženski): huic dea … „utinam non hic tibi nuntius essem … “, inquit … Val. Fl.
b) abstr.
a) naznanilo, sporočilo, obvestilo, novica, vest, glas (o čem): n. falsus Ci., verus V., nuntium apportare Ter. ali nuntium adferre, perferre Ci. ali ferre L. novico (vest) prinesti (prinašati), malum nuntium audire Ci., nuntium accipere Ci., C.; z de: certi nuntii de exercitu veniunt C.; z objektnim gen.: nuntius expugnati oppidi C. glas (novica) o osvojitvi mesta (da je mesto osvojeno), n. mortis Andromachi Cu.; z odvisnimi povednimi ali zahtevnimi stavki: Ci., C. idr.; occ. (kot jur. t. t. za razvezo zaroke ali ločitev zakona) nuntiatum alicui remittere (tudi mittere Icti.) razvezno (ločitveno, razporočno) pismo, ločitveni list komu poslati, razvezati zakonsko pogodbo, odpovedati se zakonu (o možu in ženi): Ap., iam illi remittam nuntium adfini meo, nuntium uxori remittere Ci., etsi mulier nuntium remisit Ci.; metaf.: virtuti nuntium remittere Ci. ep. odreči (odpovedati) se kreposti (čednosti).
b) poslan, (ustno) sporočen nalog, ukaz, povelje: nisi legatorum nuntio paruisset Ci. ep., hoc ille nuntio Athenas rediit N.; z zahtevnim stavkom: eodem ut sequerentur, nuntium misit N.

2. nūntia -ae, f oznanjevalka, naznanjevalka, znanilka, glasnica: nuntia Iovis Poeta ap. Ci. (o orlu), historia nuntia vetustatis Ci., plaga n. rerum Lucr., en ego laetorum venio tibi nuntia rerum Fama O., nuntia Iunonis … concipit Iris aquas O., „Iri, meae,“ dixit, „fidissima nuntia vocis … “ O.

3. nūntium -iī, n naznanilo, sporočilo, vest: de caelo nuntium erit Tabulae censoriae ap. Varr., nova nuntia Cat.

prodromus -ī, m (gr. πρόδρομος)

1. „predtekač“, predhodnik, (pred)glasnik, predvestnik, sel, napovedník, znanilec, napovedovalec: Pompeiani prodromi Ci. ep. Pompejevi zastopniki, opravniki, poselniki, agenti.

2. metaf.
a) prodromi „predhodniki“, neki severoseverovzhodni vetrovi, ki vejejo 8 dni pred vzhodom ozvezdja Veliki pes: Ci. ep., Col. Plin., Ap., Amm.
b) bot. predhodnik, neka zgodnja vrsta smokev: Plin.

pugillātor -ōris, m (pugillus)

1. pismonoša, glasnik, sel, kurir: Sid.

2. kdor komu tatinsko izmakne denar iz pesti (roke), tat, zmikavt: Isid.

re-nūntius -iī, m (renūntiāre) prinašalec povratnega sporočila, poročevalec, naznanitelj, naznanjevalec, oznanjevalec, sel, odposlanec: nuntii renuntii Pl. posredovalni sli, tekači, nuntiī renuntiique Cod. Th. posredovalci.

anabasius -iī, m (gr. ἀναβαίνω) hitri sel: Hier.

angarius -ī, m (gr. ἄγγαρος, perz.) hitri sel na konju v državni službi: Nigidius ap. Gell., Luc. ap. Non.

commeātor -ōris, m (commeāre) odhajalec in prihajalec = sel: Ap. (o Merkurju in Anubidu).

cursor -ōris, m (currere) tekalec, tekač, in to

1. tekač za tekmo: Lucr., Q., cursor ad Olympia proficisci cogitans Ci., in stadio cursores exclamant quam maxime possunt Ci., grex cursorum cum magistro se exercens Petr., cursor cretam prior contingit Sen. ph.; occ. voznik (dirkač) za tekmo: ut cupidi cursor frena retentat equi O.

2. hitri sel, kurir tekač: Sen. ph., Plin., Hier., cursorem eius generis, qui hemerodromoe vocantur, Lacedaemonem miserunt N., momenta ipsa deficientis per dispositos cursores nuntiata constabat T., datā operā cursorem dimittere Plin. iun. ekspresnega kurirja odposlati, perlatos a cursore … codicillos praeripuit legitque Suet.

3. tekač pred vozom ali nosilnico: Mart., Iuv., Lamp., in via cursores et Numidas ante se agere Sen. ph., lecticae impositus est praecedentibus phaleratis cursoribus quattuor Petr., phalerata Mazacum (mazaških [= mavretanskih] predjezdecev) turba et cursorum Suet. — Kot nom. propr. Cursor -ōris, m Kurzor, priimek Papirijevega rodu: L. Papirius Cursor L., Fl.

hēmerodromos (-us) -ī, pl. nom. -dromoe, acc. -ōs, m (gr. ἡμεροδρόμος = ki po cel dan teče) hitri sel: N., L.

nūgi-gerulus -ī, m (nūgae in gerulus) „burkonosec“, lažnivi sel, ustež: ubi nugigerulis (po nekaterih izdajah nugivendis) res soluta est omnibus, ibi ad postremum cedit miles, aes petit Pl. (Aulul. 525)., Isid.

salūti-ger -gera -gerum (salūs in gerere)

1. = salūtifer zdravje (srečo, rešitev) prinašajoč, zdravilen, rešilen, blagonosen, blagodejen, blažilen: Iuppiter AUS., ortus PRUD.

2. pozdrave prinašajoč, pozdravljalen, pozdraven: libelli (pisma) AUS.; subst. salūtiger -gerī, m pozdrav nesoči (prinašajoči) sel: AP.

speculātor -ōris, m (speculārī)

1. opazovalec, oprezovalec, po(i)zvedovalec, oprezač, oprezuh, oglednik, izvidnik, ogledovalec, ogleduh, vohljač, vohun, špijon
a) večinoma v vojni, tudi kot poseben oddelek legije: Varr., S., Auct. b. Hisp., eum … speculatorem quam legatum iudicari maluerunt Ci., hac re … per speculatores cognitā C., cum per speculatores comperisset vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., speculatores mittendos censere L., tesserarius speculator T.; occ. α) vojaki s posebnimi nalogami = telesni stražar (stražnik), vojaški sel, pošiljanec, ordonanc, ordonančnik, ordonančni častnik vojskovodij in cesarjev: Auct. b. Afr., Suet., Cocceio Proculo speculatori T., Othonem comitabantur speculatorum lecta corpora T., dilapsis speculatoribus T. β) rabelj, krvnik: speculatoribus occurit Sen. ph., apud arbitrum speculatorem Tert.; v soobl. spiculātor -ōris, m: Vulg., Hier., Aug.
b) pri čebelah: (sc. apes) speculatores ad pabula ulteriora mittunt Plin.

2. metaf. preiskovalec, raziskovalec, opazovalec, izsledovalec, zasledovalec: naturae Ci., diligentia (sc. mea) speculatorem reformidat Ci., ad has excipiendas voces speculator ex convivis missus L., speculator amicae Pr., speculatores futurae grandinis Sen. ph., Fabius cautā speculator mente futuri Sil., Pinarium … curiosum et speculatorem ratus Suet.

verēdārius (veraedārius) -iī, m (verēdus, veraedus) poštni jezdec, hitri sel, raznašalec pošte, kurir, starejše jadrnik: Vulg., Sid., Paul. Nol.; šalj. metaf. (o nekem duhovniku): Hier.

viātor -ōris, m (viāre)

1. potnik, popotnik: C., V., O., H., Ph., Iuv., Mart. idr., non semper viator a latrone nonnumquam etiam latro a viatore occiditur Ci.

2. uradni sel (glasnik), državni sel (glasnik), tekač, birič; take sle so imeli razni rimski oblastniki: Varr. ap. Gell., Dig. idr., tribunus viatorem misit ad consulem L., adulescentes nobiles stabant nihil cedentes viatori L., quaero, miserisne viatorem, qui M. Bibulum domo vi extraheret Ci.

ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. -ō (ambigere)

1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

2. pren.
a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.