Franja

cervus -ī, m

1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

2. pren.
a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
b) opornik vinske trte: Tert.

dīvīsūra -ae, f (dīvidere) „razdelitev“, od tod

1. rogovila, rogulja (na drevesu): Plin.; v pl. razcepi (na rastl.): Plin.

2.
a) zareza na drevesu: Pall.
b) vreznina, npr. pri puščanju krvi: Cael.

3. križni rez: capitis divisura, quam Graeci χιασμόν vocant Cael.

furca -ae, f

1. vile z dvema rogljema, burkle, rogovila, rogovilasta podpora: furcae bicornes V., vitibus aptare sudes furcasque valentes V.; (rogovilast) podporni kol pri hiši: L., O., pri mreži (= amites) debelna rogovila, razsoha: Plin.

2. vilice: furcā levat ille bicorni terga suis O. z dvorogljatimi vilicami (burklami); occ. tudi gnojne vile, zlasti preg.: cupae delapsae furcis ab opere removentur C., furcā aliquem detrudere L., naturam expellas furcā (= z vso silo), tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) stoga = rogovilast jarem kot kaznovalno orodje (lesena razsoha v obliki (gr. Λ), ki so jo dali kaznjencu čez tilnik, mu privezali roke na oba konca, potem pa so ga bičali; to je bila predvsem kazen za sužnje): Eutr., Lact., Prud., tu hodie furcam feras Pl., servus per circum … furcam ferens ductus est Ci., servum quidam pater familiae sub furca caesum egerat circo L., ibis sub furcam H. prišel boš v sužnost, cervicem inseri furcae Suet.; occ. vešala, vislice rogovilaste oblike: canes vivi in furcā Plin., furcā figere, in furcam tollere, furcae subicere Icti.
b) soteska (v obl. V): f. Caudīnae Val. Max.; prim. furculae Caudīnae, gl. furcula.
c) furcae cancrorum rakove klešče: Ap.
č) jarem za junce, ki še niso ukročeni: Varr.

vāra -ae, f (vārus1 3)

1. razsohast drog, rázsoha (razsóha), rogovila: hoc autem facile contingit, si prius varam feceris et eam partem, supra quam ramum secaturus es Col., Lucan.

2. prečnik, prečka, prečni drog: supraque compegit arrectariis et iugis varas et in his suspendit arietem coriisque bubulis texit Vitr.; preg. gl. vibia.

bifurcus 3 (bi in furca) dvoviličast, dvoroglat, razsohast: Col., Plin., ramus O. rogovila, valli L. viličasti koli; subst. bifurcum -ī, n razsoha (kjer se dve veji cepita druga od druge): Col.; viličenje (o zvezi dveh žil dovodnic na glavi vprežne živine): P. Veg.; od tod: sudor mihi per bifurcum volabat Pert. = po licih proti grlu.