Franja

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

lībrāmentum -ī, n (lībrāre)

I.

1. utež: plumbi L. svinčena utež.

2. metalni (lučalni, zagonski) jermen: libramenta tormentorum abscidere T.

3. l. aquae padec, strmec, skočník: Plin., Plin. iun.

4. kolebanje, nihanje, mahanje: recto libramento Sen. ph. v premočrtnem nihanju. —

II. metaf.

1. ravnotežje, ravnovesje: trabes longior conectitur eo libramento, ut, si unum caput depresseris, aliud erigatur Veg.

2. vodoravna ravnina (ravnica) ali prema (ravna) črta, premica: extremitatem et quasi libramentum, in quo nulla omnino crassitudo sit Ci., sub eodem libramento stare Sen. ph.

3. enako stanje, enakost: ventorum hiemalium et aestivorum Col.

aequābilitās -ātis, f (aequābilis)

1. enakomernost: motūs Ci.; (o govoru) enakomerni tek: elaborant alii in lenitate et aequabilitate Ci.; pren. vedno enako vedenje nasproti drugim, duševno ravnovesje: aequ.universae vitae ali in omni vita Ci.

2. occ. nepristranost: aequabilitate decernendi praetor offensionem vitat Ci., aequ. iuris, communis iuris Ci.; od tod (= ἰσονομία) enakopravnost: Ci. in iz nje izvirajoči občutek za pravičnost: Ci.