praedicāmentum -ī, n (praedicāre)
1. (vnaprejšnje) (na)kaz(ov)anje (namigovanje, opozarjanje) na kaj: praedicamenta venturi unius verissimi iudicii Aug.
2. lastnost, značilnost, predikat, v pl. = categoriae: Aug., Isid.
in-congruitās -ātis, f (incongruus) nepopolni predikat pri neprehodnem glagolu = gr. ἀσύμβαμα: Prisc.
zeugma1 -matis, n (tuj. ζεῦγμα) zévgma, gram. (ret.) figura, pri kateri se en predikat nanaša na več subjektov, čeprav se ujema le z enim od njih: Serv., Char. idr.