Franja

aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes ... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo ... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

3. met.
a) poletni zrak, poletno vreme: ubi ... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
c) aestates sončne pege: Plin.

aestīvitās -ātis, f (aestīvus) poletni čas: Ven.

aestīvus 3, adv. -ē (aestus, toda po pomenu naslonjeno na aestās) poleten (naspr. hībernus): sol V., Cu., Plin., Plin. iun., soles O., ignes Pr. vroči poletni dnevi, aura H., nox H., L., dies, tempora Ci., aestivos menses rei militari dare, hibernos iurisdictioni Ci., canis, ortus canis Tib., aves L. poletne ptice, ptice selivke, cauponarum aestiva animalia Plin. poletni mrčes, partes aest. ali signa aest. (na nebu) Lucr., pastiones Varr. planine (kamor se poleti goni živina na pašo), saltūs L. le poleti dostopni pašniki, aurum aest. (tudi aurum semestre) Iuv. zlati prstan (ki ga je v ces. dobi nosil navadno le pol leta službujoči vojaški tribun), aestiva castra T. poletni tabor (naspr. hiemalia), viaticati ... admodum aestive sumus Pl. = s potnino nismo kdove kako preskrbljeni; adv. iz acc. neutr.: aestivum tonat Iuv. poletno grmi. — Subst. aestīva -ōrum, n

1. (sc. castra, naspr. hīberna) poletni tabor: dum in aestivis essemus Ci. ep., aestiva sub tectis equitatūs L., isdem aestivis (legiones) habebantus T.; iron.: illa aestiva praetoris Ci. tabor razkošja; met. vojni pohod, vojna (starodavniki so se vojskovali navadno le poleti): aestivorum tempus S. za vojna podjetja ugoden čas, sub tempus aestivorum Hirt., superiora aestiva H. vojni pohod prejšnjega poletja, aestiva agere L., Cu., aestivis confectis Ci. ep., nulla ex trinis aestivis gratulatio Ci. po treh vojnih pohodih.

2. (sc. stabula, naspr. hīberna) poletne paše, staje, planine: Varr., Plin.; met. čreda na planinah: nec singula morbi corpora corripiunt, sed tota aestiva repente V. — Adv. aestīvō ob poletnem času, poleti: Ap.

hēmeris -idis, f (gr. ἡμερίς) hemerida, hrast s sladkim sadjem, menda poletni hrast, nitnik: Plin.

hōraeus (-os) -a -um ali -on (gr. ὡραῖος) pravočasen, od tod

1. (o ribah) ob pravem času usoljen, mariniran: scomber Pl.

2. (o medu) v pravem času točen, goden; kot subst. hōraeon -ī, n goden poletni med: Plin.

orobanchē -ēs, f (gr. ὀροβάγχη = grah, čičerko topeč) bot. plevel pojálnik, starejše poletni veliki koren, kačja glava (Orobanche maior Linn.): Plin.

quercus -ūs, f (starejša obl. *quercuus, od koder querquētum; najbrž iz *perqu̯u-s; prim. stvnem. forha = nem. Föhre, stvnem. fereh-eich želod) hrast, dob; poseb. poletni hrast (gnilec ali gnjelec), Jupitru posvečeno drevo: Varr., Ci., O., Ph., Col., Plin., Lucan., P. F. idr., quercūs aeriae V., aurītae, aridae H.; meton.

1. iz hrastovine ali hrastovega listja narejena stvar: npr. hrastova ladja (Argo): Val. Fl.; kopje: Val. Fl.; hrastova čaša: Sil.; Capitolina Iuv. hrastovo listje, hrastov venec, venec iz hrastovega listja (kot plačilo za rešitev kakega državljana v vojni); tako tudi: umbrata gerunt civili tempora quercu V., mediamque tuebere quercum O., praetextaque quercu stet domus O., emeritique gerens insignia domi, servati civis referentem praemia quercum Lucan.

2. želod (kolekt.): contingunt homini veteris fastidia quercūs Iuv.

Opomba: Gen. pl. quercorum: Ci. fr. ap. Prisc.

sōlstitiālis (v rokopisih tudi solistitiālis) -e (solstitium)

1. k poletnemu sončnemu obratu (poletnemu solsticiju) sodeč, h kresu sodeč, kresen, solstícijski, „soncestájen“ (naspr. brūmālis): dies Ci. najdaljši dan (ko stopi sonce v ozvezdje Raka in se začne poletje), canceris ut vertat (sc. sol) metas ad solstitialīs Lucr., nox O. najkrajša noč, circulus Varr., Plin. ali orbis Ci. rakov obratnik (povratnik) = severni povratnik, tempus O., Vitr., exortus Plin. ali ortus sideris Iust. ob kresu, occasus Plin. ob kresu, herba Plin. „krésnica“ (neka ob kresu cvetoča rastl.).

2. meton.
a) k poletni vročini sodeč, poleten: herba Pl. mlada travna bilka poleti, acini Plin., spina Col., morbus Pl. malarija, solstitiali tempore tam multa venatio L. sredi poletja.
b) sončen: annus Serv., anno, qui solstitiali circumagitur orbe L. v sončnem teku od kresa do kresa.

sōl-stitium (v rokopisih tudi sōli-stitium) -iī, n (sōl in *statium: stāre)

1. sončni obrat, „soncestája“: Varr. idr., aestivum Plin., brumale ali hibernum Cat., solstitia et aequinoctia Col.; occ. poletni sončni obrat, kres, poletni solstícij, doba najdaljših dni (naspr. brūma): Ca., Varr., Col., Plin. idr., possetne … solis accessus discessusque solstitiis brumisque cognosci Ci., post solstitium Canicula exoritur Ci.

2. meton. poletje, poletna vročina, pripeka: Sen. ph., Sen. tr. idr., humida solstitia V., solstitium pecori defendite V., quod paenula facit solstitio H. poleti, nec mihi solstitium quicquam de noctibus aufert O.

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

fervor -ōris, m (fervēre)

I.

1. vretje, vrenje: musti Varr., Plin., aliquid tribus fervoribus in aqua decoquere Marc.

2. žar, vročina: mediis fervoribus V. ali medio fervore Sil. v poldnevni vročini, anima fervore atque aestu interclusa V. po žgoči vročini, sicci fervores O. suh žar, fervoribus aestivis Col. v poletni (sončni) vročini, usta fervoribus terra Sen. ph.; z gen.: mundi ille f. purior Ci., terrae Cu., solis Iust., aestatis Hier., capitis, febris Plin.

3. metaf. ogenj, žar, razvnetost, gorečnost, vročekrvnost, strast(nost): Gell., Arn., Cl. animi, mentis, aetatis Ci., iuventae O., pectoris … in dulci iuventa f. H., tanto fervore furentes V., fervore carentes anni Sil. —

II. valovito gibanje, valovanje, kipenje: Oceani, maris Ci.

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

tardus 3, adv. -ē

1. počasen, obotavljiv, mudljiv, kasen, pozen, zaostajajoč (naspr. celer, citus, velox, agilis, sedulus): homo, pecus Ci., provisor utilium H. ki se prepozno domisli koristnega, gradus (sc. boum) O., Apollo Pr., asellus, iuvenci V., asinus Aug., iumenta Sen. ph., avis Plin. (menda) droplja, qui sunt segnes et tardi Sen. ph., tardis flexibus errat (se vije) Mincius V., ubi reliquos esse tardiores vidit C., proci loripedes, tardissumi Pl., erimus inter fortes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., tarde crescere V., tarde credere O. počasi, slednjič, stellae tum celerius moventur, tum tardius Ci., tardissime iudicare Ci.; z abl.: vulnere tardus V. = oviran, oslabljen; tardus in cogitando Ci., tardior in scribendo Q., in decedendo erit (sc. Bibulus), ut audio, tardior Ci.; ad iniuriam tardiores Ci., eo tardior ad discedendum fui, quod … Ci., tardiores ad iudicandum Ci., tardiores ad danda (accipienda) beneficia Sen. ph.; z gen.: fugae Val. Fl.; z inf.: et nectere tectos numquam tarda dolos Sil.; subst.: minus est gravis Appia tardis H. počasnim popotnikom; o abstr.: subvectio L., tarda fluunt tempora H.; pesn.: tardi menses V. počasni = dolgi (poletni) meseci, V., nox O., V. počasna, kasna = ki noče preteči.

2. ki (kar) naredi človeka počasnega, upočasnjujoč, ovirajoč: vetustas O., senectus, podagra H., tarda et contraria bellum incohaturo T. različne težave (težkoče) in ovire.

3. metaf. počasen, len, leniv, lenoben, top, topoglav, topoumen, neumen, omejen, trapast, sanjav, mlačen, zasanjan starejše kesnoglav, kesnoumen: tardus es Ter., ingenium, mentes Ci., indociles tardique sunt Ci., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., si qui forte sit tardior Ci., illi tardo cognomen pingui damus H., sensus hebetes et tardi Ci.; subst.: laborat magister docens tardos Aug. topoglavce, topoumneže; (o govoru) preudaren, pretehtan, previden, oprezen: principia (sc. dicendi) tarda sunt Ci., tarda et supina compositio Q., stilus, pronuntiatio Q.

4. pozen, kasen = pozno, kasno prihajajoč (nastopajoč, pojavljajoč se): necessitas leti H., fata H., poena Ci., portenta deûm Ci., noctes V., tarde, immo iam sero (prepozno) Petr., triennio tardius triumphare Ci., tardissime Lentulus venit Ci.

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.