Franja

pentas -adis, f (gr. πεντάς) število pet: M.

quīnī -ae -a, gen. pl. nav. quīnûm, num. distributivum (nam. *quīnc-snī iz quīnque)

1. po pet: Ci., H., Col., Plin. idr., IV legiones quinis milibus peditum L., quinos pedes altae fossae C., bis quinos silet ille dies V. deset dni; zveze: quini deni, quini viceni, quini quinquageni itd. po 15, po 25, po 55 itd.

2. (skupaj) pet, petero (ali pl.): Pl., O. idr., quina nomina principum L., quina armenta redibant V. V istem pomenu redko sg. quīnus 3: non altiores quino semipede Plin. 2,5 čevlja, lex quina vicenaria Pl. ne dovoljujoč človeku ukrepati pred 25. letom (njegovega življenja).

quīnque¹, num. cardinale (iz *penqu̯e; prim. skr. páñca = gr. πέντε, ajol. πέμπε = lit. penkì = sl. pet = got. fimf = stvnem. fimf, finf = nem. fünf = ang. five) pet: O., H., Lucr. idr., eae quinque stellae, quae errantes nominantur Ci., creati quinque patrum L. poseb. quīnque prīmī ali (kot ixpt.) quinqueprīmī -ōrum, m = πεντάπρωτοι peterica prvih (najimenitnejših) senatorjev v municipijih in naselbinah; ne poseben upravni odbor, ampak le višji senatorski čin: Ci.; kot malo okroglo število = nekaj, par: quinque dies rure esse H., quinque diebus nihil erat in loculis H. več kot par dni.

quīnquertium -iī, n (quīnque in ars) = gr. πένταϑλον pentatlon, peteroboj, pet(ero) (mladinskih) telesnih vaj (discus, cursus, saltus, lucta, inculatio), kvinkvêrtij: quinquertium vocabant antiqui, quem Graeci πένταϑλον; ut indicat versus hic: „omnis aequalis vincebat quinquertio“ Fest., P. F.

dēxtāns -antis, m (iz dē in sextāns) pet šestin ali deset dvanajstin: iugeri Col., gradus non crassiores dextante Vitr. kakor 10 palcev, pro semisse dextans Suet.

lūstrālis -e (lūstrum2)

1. k očiščevalni ali spravni daritvi (spravi, pomiritvi) spadajoč, očiščevalen, spraven, pomiritven: exta V., sacrificium L. spravna daritev, aqua O. posvečena voda, saliva Pers., caput Sen. tr., lustrales bellis animae Lucan. ki so jih v vojni žrtvovali za blaginjo vojske.

2. vsako peto leto se vršeč, petleten = vsakih pet let: certamen T., census Ulp., collatio Cod. Th. vsako peto leto pobrana dajatev (prispevek).

Paetus² -ī, m Pét(us) = „Škilavi“, rim. ime in priimek: Pl., Ci., Ci. ep., L., Pr., Asc., Mart. T., Plin. iun. idr.

pentadōros -on (gr. πεντάδωρος) ki meri pet dlani: Vitr., Plin.

pentaptōtos -on (gr. πεντάπτωτος) ki ima pet sklonov; subst. pentaptōton -ī, m ime s petimi skloni: Prisc.

pentasēmus 3 (gr. πεντάσημος) ki ima pet znamenj ali časovnih enot: M.

pentateuchus -ī, m ali pentateuchum -ī, n (gr. πεντάτευχος) pet Mojzesovih knjig, peteroknjížje, pentatévh: Tert., Isid.

pentelōris -e (hibrid. iz gr. πέντη in lorum) ki ima pet prog: Vop.

quīnārius 3 (quīnī) pet(erico) vsebujoč: numerus Isid., Macr. petka, fistula Plin., Vitr., Front. pet(ero)palčna cev (tj. cev, katere ploskev je bila široka pet palcev, preden so jo zvili); subst. quīnārius -iī, m (sc. nummus) kvinárij = pol denárija: Varr., Plin.

quīncūnciālis -e (quīncūnx)

1. imajoč pet dvanajstin (dvanajstdelne) celote, npr. čevlja = petpalčen, peteropalčen: magnitudo Plin. velikost 5/12 čevlja = 5 palcev visoka.

2. (za)sajen v obliki petice na kocki (v obliki kobrskega peteroočja; gl. quīncunx): ratio ordinum (drevesnih vrst) Plin.

quīnc-unx, m (quīnque in uncia)

1. pet dvanajstin (unciae) kake (dvanajstdelne) celote, npr.: quincunx hereditatis Plin. iun. 5/12 dediščine; kot novec = 5/12 asa, 5 uncij (unč): si de quincunce remota est uncia H.; kot utež = 5/12 funta: myrrhae croci quincunx, amomi pondo quadrans Col.; kot mera
a) tekočinska = 5/12 sekstarija, 5 kozarcev: quincunces post decem peractos Mart.
b) površinska = 5/12 orala: Col.; kot obrestna mera = 5/12 odstotka (od 12/12): nummi, quos hic quincunce modesto nutrieras Pers.; v apoz. poleg usurae: quincunces usuras spopondit Dig.

2. metaf. petica na kocki, „kobrsko peteroočje“
* *
*
* *;
od tod oblika petice na kocki (oblika kobrskega peteroočja), v kateri so sadili drevesa in zasajali kole v naslednjem vrstnem redu:
* * * * *
* * * *
* * * * *
* * * *
* * * * *,
in quincuncem navzkriž(em), križem(a), v poševni črti, poševno, diagonalno: Col., arbores in quincuncem serere Varr., directi in quincuncem ordines (sc. arborum) Ci., obliquis ordinibus in quincuncem dispositis C., quid illo quincunce speciosius Q.

quīnqu-ennālis -e (quīnque in annālis) petleten, peteroleten, pet let obsegajoč (trajajoč), vsako peto leto praznovan (obhajan): Varr., Plin. iun., Suet. idr., alii magistratus anni, censura quinquennalis L., quinquennale ludicrum T., quinquennalis celebritas ludorum Ci.; subst. quīnquennālis -is, m kvinkvenál, za dobo 5 let postavljen oblastnik v municipijih, za dobo 5 let postavljen predstojnik kakega svečeniškega zbora ali kake zadruge: inter ipsos decurionum quinquennales adlegit Ap.; od tod magistratus quinquennalis Ap. kvinkvenálstvo, kvinkvenálska služba (služba kvinkvenálov), kvinkvenalitéta.

quīnqu-ennis -e (quīnque in annus)

1. petleten, peteroleten, pet let star: Col. idr., filia Pl., filius Iust., vinum H.

2. pesn. praznovan (na) vsakih pet let: Olympias O. praznik v Olimpiji = olimpi(j)ada; subst. n. pl. quīnquennia vsako peto leto odvijajoče se igre: cum stata laudato caneret quinquennia versu Stat.

quīnquennium -iī, n (quīnquennis) doba petih let, petletje, pet let: T., Iust., Vell. idr., quoniam ipsi quinquennium elusi essent L., censores magistratum quinquennium habento Ci., quinquennii imperium Ci. petletno, tj. na (za) pet let podeljeno poveljstvo, quinquenni consulta et decreta S. zadnjih pet let, duo, tria quinquennia O. 10, 15 let, filius quinquenni maior L. starejši od 5 let, nad 5 let star.

quīnque-pedal -ālis, n (quīnque in pedāle iz pēs) pet čevljev dolga merilna palica, petčeveljski merilni drog: Mart.

quīnque-pertītus 3 (quīnque in partītus, pt. pf. glag. partīrī) na pet delov razdeljen, petdelen, peterodelen, peter(en), peter(nat): ita fit, ut eadem ratione argumentatio tractata aliis tripertita, aliis quinquepertita videatur Ci., quinquepertitus corporis notus est sensus Aug.; adv. quīnquepertītō peterno, peternato: Plin. — Soobl. quīnque-partītus 3: Aug., Cass.