Franja

crīminātor -ōris, m (crīminārī) dolžitelj, poseb. v slabem pomenu = črnitelj, grditelj, klevetnik, obrekovalec, opravljivec: Lact. (o hudiču), Prob., cr. meus Pl., sui obtegens, in alios criminator T.

susurrātor -ōris, m (susurrāre) šepetač, šepetalec: susurratores dumtaxat veniunt Caelius in Ci. ep.; occ. prišepetovalec, prišepetač, podpihovalec, opravljivec: Vulg., Eccl.

susurrō² -ōnis, m (susurrus -ī) šepetalec, prišepetovalec, prišepetač, podpihovalec, opravljivec: Eccl. — Soobl. susurriō -ōnis, m: Vulg.

Thersītēs -ae, acc. -ēn in -am, m (Θερσίτης) Terzít, znani Grk pred Trojo, bojazljivec in opravljivec, vrh vsega pa še grd: O., Iuv., Ap., Aus., Gell.; od tod apel. Terzít

1. grd kot Terzít, grdavs, grdavš, grdavž, grdež, grdoba, grduh, odvratnež: Iuv.

2. opravljivec, obrekovalec, obrekljivec, umazana usta, umazan gobec, starejše hudojezičnik: Sen. ph., Amm.