Franja

Zadetki iskanja

  • fatuus 3, adv. -ē

    1. neumen, bedast, nespameten: Ter., Sen. ph. fatuus et amens es Ci.; kot adv.: Q., Eccl.; kot subst. fatuus -ī, m,
    a) tepec, norec (v vedenju): Cat., Iuv.
    b) bedak, norec in fatua -ae, f tepka, norica; take ljudi so imeli rimski velikaši za zabavo: Sen. ph., Lamp.

    2.
    a) pren. (o stvareh) neumen, narobe(n), omleden: Aug., (litteras) sat fatuas dedisti Ci. ep., fatuam sententiam dixit Sen. ph.; pesn.: bipennis insula et fatua Iuv.
    b) (po okusu) plehek, pust, omleden: beta, placenta Mart., sal Eccl.
  • mōrus2 3, adv. -ē (gr. μῶρος) neumen, nespameten, bedast, nor: Pl.; kot subst. m in f neumnež, neumnica, norec, norica: Pl.
  • Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

    I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

    1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

    2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

    3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

    4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

    5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

    6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

    7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

    8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

    9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

    10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

    II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

    1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

    2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).
  • castellum -ī, n (demin. castrum)

    1. utrjen kraj, trdnjava, trdnjavica, gradišče, ograda, kladara, strelnica, branik, mostni branik, predmostje: regio castellis munita N., castella munire C., communire N. gradišča utrditi, vallo et castellis circummuniti C. z okopi in močnimi kladarami, montana castella V. gorske trdnjave, castellum in alto tumulo positum L.

    2. occ. gorska vas, selo v pogorju: Norica castella in tumulis V.

    3. pren. gradišče, branik, zatočišče, okrilje, zavetje: castellum forensis latrocinii Ci., urbem philosophiae... proditis, dum castella defenditis Ci. sprednje zgradbe branite, a prestolnico predajate, castellum omnium scelerum L.

    4. vodno zajetje pri vodovodu: Vitr., Plin., Front. — Soobl. castellus -ī, m: It.
  • Nōricus 3 nóriški: Vell., Suet., Cl., ager, rex C., castella V., ensis H., ignis O. Od tod subst.

    1. Nōrica -ae, f Noričánka, žena iz Norika: altera (sc. Ariovisti uxor) Norica C.

    2. Nōricum -ī, n Nórik, rim. podonavska pokrajina, od l. 13 ozemlje med Donavo in Dravo, Inom in Dunajskim gozdom, ki je obsegalo današnjo Avstrijo, večino Štajerske, Koroško, Kranjsko, dele Bavarske, Tirolske in Salzburškega; slovelo je po svojih rudnih nahajališčih (prim. Noricus ensis H.): T.

    3. Nōricī -ōrum, m Noričáni, preb. Norika: Plin. — Soobl. Nōriciī -ōrum, m: Prisc.
Število zadetkov: 5