Franja

alveāre -is, n (alveus)

1. panj, ulj: Col., Q., Cassian.

2. nečke, pečne kadunje: Tert.

alveus -ī, m (alvus)

1. trebušasta, podolgovata globanja, votlina, duplina: apes examina condunt, corticibusque cavis vitiosaeque ilicis alveo V.; poseb. trup ladje: alvei navium S., L.

2.
a) nečke, korito, kadunja: alveo expositi O., alveus, quo expositi erant pueri L.
b) kopanja, jarin: alveus (balnearum) Ci., in alveum descendere Corn., alveus fagineus tepidis impletur aquis O.
c) (nečkasta, t. j. visokorobna) deska za kockanje: tesserae, quas in alveo ludentes iaciunt Vitr.; met. kockanje: Varr. ap. Non., Val. Max.
č) okopni koš: Veg.
d) panj, ulj: rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib.
e) kopanja = iz enega debla izdolben čoln: cavabant ex singulis arboribus... alveos informes L.; pesn. čoln, ladja sploh: simul accipit (Charon) alveo ingentem Aenean V., canas alveus haurit aquas O., portabat sanctos alveus ille viros Pr.
f) rečna struga: assuetae ripis volucres et fluminis alveo V., Tusco denatat alveo H., iumentum ex medio alveo in suam ripam trahere L., nec torrentes influunt, qui placide manantis (amnis) alveum turbent Cu., alv. manu factus Plin. = prekop (naspr. alv. naturalis), alv. solitus T. prava struga.
g) podolgovat jarek, kamor se devajo ključi (= trsne sadike): Col., Plin.

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

văllus² -ī, f (demin. vannus) vál(us) = naprava, priprava ali voz za planje žita, nekakšen „vejalnik“, „velnik“, velnica, starejše plalnica, pòl, nečke: et alio loco [virgulta] serenda, ut habeas vimina, unde viendo [L] quid facias, ut sirpeas, vallus, crates Varr., iis tritis oportet e terra subiectari vallis aut ventilabris, cum ventus spirat lenis Varr. — Soobl. văllum -ī, n: vallum a volatu, quod cum id iactant volant inde levia Varr.

vannus -ī, f (morda iz *u̯at-no-s, *u̯t-no-s; prim. ventus, ventilō) naprava, priprava ali voz za planje žita, velnica, starejše plalnica, pòl, nečke: Col., mystica vannus Iacchi V., aurea vannus Ap., vanni onustae aromatis Ap., vannorum sirpiarum vitores Arn. — Heterocl. abl. vannū: Non.

alveolus -ī, m (demin. alveus)

1. majhne nečke, koritce, kadunjica, kopanjica, škafec: ligneus Ph., Col., vestri alveoli Iuv.

2.
a) pečna kadunjica, pekovsko koritce: Vulg.
b) okopni koš: secures, rutra, falces, alveolos... promiserunt L.
c) (nečkasta, t. j. visokorobna) deska za kockanje: Luc. fr., Varr. ap. Gell., Iuv., alveolum poscere Ci.; met. kockanje: quantum (temporum) alii tribuunt... alveolo Ci.
č) (mala) rečna struga: amnis... saxo, quod alveolum interpellat, repercussus Cu.
d) suvalnica, (tkalski) čolnič: Hier.

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

sīnum -ī, n (Varr., Col.) in sīnus -ī, m (Pl., Serv.), acc. sīnum (Pl., V., Mart.) (prim. skr. sáras- korito, vedro, lit. sìlis jaslice, sìlė korito, lat. situla (obl. je razširjena s t), morda (vendar nezanesljivo) tudi umbr. suiseve (loc. sg. = lat. in sino) in gr. δροίτη lesene nečke, kopanja, korito, krsta) trebušasta (trebušnata, bokasta) lončena posoda za vino, mleko idr. posoda, lonec, torilo.