Franja

castellāmenta -ōrum, n (castellum) nekakšno pecivo ali nadev v obliki gradišča: Arn.

farciō -īre, farsī, fartum ali farctum (sor. z gr. φράσσω [iz φράγ-j-ω], φράγ-νυ-μι tiščati eno k drugemu, tlačiti, φράγμα ograja, φραγμός zagraditev, zagrajen prostor; prim. lat. fartim gosto natlačeno, frequens natlačen = poln, številen, pogosten)

1. (na)mašiti, nagačiti, (na)tlačiti, (na)polniti: Col., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Plin., in ea lectica pulvinus erat rosā fartus Ci.; pitati, debeliti (živali): Ca., iecore opimo farta et satiata adfatim Ci. poet., Varr.

2. metaf. natlačiti, napolniti, preobložiti: (Croesus) vectigalibus fartus Vitr. je imel obilo dohodkov, fartum totum theatrum Ap. Od tod subst. pt. pf. fartum (farctum) -ī, n. polnilo, nadev, notranjščina: farctum fici Col. sredica, intestina et fartum eorum Plin.; šalj.: amant … vestis fartum Pl. notranjščino (vsebino) obleke = telo. Pt. pf. farsus 3: Petr., Hyg. in farcitus: Cass.

farsūra -ae, f (farcīre) krmljenje, pitanje, nadev(ek): Varr.; metaf.: Tert.

farticulum -ī, n (demin. fartum) nadev(ek): Tit. fr.

fartilis -e (farcīre) pitan, nagačen: Plin., Ap.; subst. fartilia -ium, n (metaf.) nadev(ek): Tert.

fartus -ūs, m (farcīre) (za-, iz-)polnilo, nadev(ek), notranjščina: Arn. f. fici Col. sredica.

hirciae -ārum, f nekakšen nadev(ek): Arn.

īsicium -iī, n (prvotno īnsicium od īnsicāre = īnsecāre) jed, pripravljena iz sesekljanega mesa, sekanica, nadev, klobasa; nav. pl.: Varr., Macr., Ap., Lamp., Arn., Don. — Od tod īsiciārius -iī, m klobasar, mesar: Hier.

vīscellum -ī, n (demin. vīscus -eris) mesni nadev: Cael., Plin. Val.