in-accēssus 3
1. „kamor še nihče ni prišel“, torej: nepristopen, nedostopen: Plin., Plin. iun., Sil., Fl., lucus V., Alpium i. ac praeceps vertex T.; subst.: inaccessa mapalium T. nepristopna stanovanja.
2. metaf. „česar še nihče ni dosegel“, torej nedosegljiv (nedosežen): formositas Ap., pulchritudo Amm., Pindarus, quem Flaccus imitationi inaccessum fatetur Macr.
Zadetki iskanja
- in-comparābilis -e neprimerljiv, brezprimeren, izvrsten, nedosežen, nedosegljiv: Q., Plin., Vulg., Ambr.; adv. incomparābiliter brez primere, brezprimerno: Eccl.
- in-comprehēnsibilis -e
1. ki ga ni moč prijeti ali doseči, neprijemljiv, nezgrabljiv, nedosegljiv (nedosežen): Macr., parvitas arenae Col., constare ex comprehensibili et incomprehensibili Tert.
2. metaf.
a) (v razgovoru) neizpodbiten, ki mu ni priti do živega: in disputando inc. et lubricus Plin. iun. (podoba, vzeta od borilca).
b) (razumu) nedosegljiv, nedosežen, nerazumljiv, nedoumen, nedoumljiv: Cels., praecepta Q., iudicia Vulg.
c) (z dejanjem) nedosežen ali neobsežen, neomejen, neskončen, neizmeren, brezmeren: vita, opus (naloga), arbitrium (samovoljnost) Sen. ph.; od tod adv. incomprehēnsibiliter nedosež(e)no, metaf. nerazumljivo, nedoumno: Eccl. - in-cōgitātus 3 (in [priv.], cōgitāre)
1. pass.
a) nepreudarjen, nepremišljen, neproučen: opus, alacritas Sen. ph.; subst. n. pl.: incogitata dicere Ap. brez priprave govoriti.
b) česar se ni moč misliti, misli nedosegljiv: supplicia Sen. tr.
2. act. ki ne premisli, nepremišljen, nepreudaren, lahkomiseln: animus Pl. - in-dēprēnsus 3 „neprijet“, umu nedosegljiv, nedoumljiv, neizsledljiv, nezasledljiv: indeprensus et inremeabilis error V., vestigia Stat.
- in-inventibilis -e (in [priv.], invenīre) ki ga ni mogoče doumeti, nedoumljiv, umu nedosegljiv, čemur ni mogoče priti do dna: Tert.
/ 1
Število zadetkov: 6