Franja

arillātor -ōris, m(arra, *arilla) mešetar: Gell., P. F.

cōciō: Petr., P. F. ali (pravilneje) coctiō: Pl. (nekateri pišejo coactio), P. F. in (napačno) cōtiō: Lab. fr., -ōnis, m mešetar.

inter-nūntius 3 med dvema strankama ali osebama novice prenašajoč, glasniški, posredujoč; le subst.

1. internūntius -iī, m posredujoči sel, posrednik, posredovalec, mešetar, pogajalec: Fl., Ter., Suet., ab eo servorum vita vel ipso carnifice internuntio redimeretur Ci., colloqui per internuntium N., internuntios ultro citroque mittere C., (augures) Iovis internuntii Ci., i. pacis Cu., totius rei L., responsa internuntios dare Iust.

2. internūntia -ae, f posredujoča poslanka, posrednica, posredovalka: Fl., Ap., aves internuntiae Iovis Ci., columbae internuntiae fuere Plin.

3. internūntia -ōrum, n sredstva: ea, quae sunt internuntia sentiendi Ap. čutila.

lēnō -ōnis, m

1. dekliški mešetar, zvodnik, zapeljivec mladine, napeljevalec, vabilec k polteni ljubezni: Kom., improbissiumum et periurissimum lenonem cum agit, agit Chaeream Ci., verba facit leno H., quo pacto partīs tutetur amantis ephebi … lenonis ut insidiosi (leno je stalna vloga v stari komediji) me lenone placet O. (s svojimi pesmimi) sem svoje dekle tako rekoč sam postavil naprodaj, lenones et lenas dicimus, qui mulieres quaestuarias prostituunt Ulp. (Dig.)

2. metaf. sploh mešetar, posrednik, posredovalec, poseb. v kaki nedostojni zadevi, vabilec, privabitelj, nabirač, nabiralec, vabič: auditum est lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas, pretio sperare sollicitari posse animas egentium atque imperitorum Ci., missis prius lenonibus (po drugih legatis), qui hostibus parendi legem dicerent Iust.

parārius¹ -iī, m (parāre) mešetar, posrednik, senzál: Sen. ph.

propōla¹ -ae, m (tuj. προπώλης) branjevec, predkupec, nakupovalec, trgovec na drobno, kramar, krošnjar, mešetar, preprodajalec: aut manulearii aut † murobatharii †, propolae linteones, calceolarii, sedentarii sutores, diabathrarii Pl., sicuti cum primos ficos propola recentis protulit et pretio ingenti dat primitus paucos Luc. ap. Non., denique ipsae et ruminantes ad propolam vitam diu producunt Varr., panis et vinum a propola atque de cupa Ci., insectatus est propolas circumforanos Lamp.

Opomba: Luc. meri prōpōla.

proxenēta -ae, m (gr. προξενητής) mešetar, posrednik, senzál: Ulp. (Dig.)., ut negotiari possis, aes alienum facias oportet, sed nolo per intercessorem mutueris, nolo proxenetae nomen tuum iactent Sen. ph., vatiniorum proxeneta fractorum Mart.

sequester -tra -trum in (pozneje) sequester -tris -tre (sequī, secus²) „sledeč“, posredujoč: pace sequestrā V., STAT. po posredovanju miru, v zavetju miru. Od tod subst.

1. sequester -tris, (redko -trī), m
a) posrednik, posredovalec, pogajalec, mešetar, ki so ga izkoristili za podkupovanje sodnikov ali ljudstva: aut sequestres aut interpretes corrumpendi iudicii CI., cuius tu tribus venditorem et corruptorem Plancium fuisse clamitas CI. candidatus per sequestrem agit SEN. PH.; od tod pren. = zapeljivec (zapeljivka), zapeljevalec (zapeljevalka), podkupovalec (podkupovalka), zavódnik (zavódnica): qui suam pudicitiam sequestrem periurii fieri passi sunt VAL. MAX.
b) posredovalec, posrednik v prepirih, ki so mu zaupali sporni predmet (denar ipd.) v začasno hrambo, sekvéster (= uradno določen začasni upravitelj): DIG. idr., nisi das sequestrum aut arbitrum PL., iam sequestri placebant PETR., apud sequestrem depositum erat GELL.
c) sploh posredovalec, posrednik, pogajalec: pacis LUCAN., SIL., Menenius Agrippa inter patres ac plebem publicae gratiae sequester fuit SEN. PH.

2. sequestra -ae, f posredovalka, posrednica, pogajalka: pacis STAT., stupri AP.

3. sequestrum -trī, n ali sequestre -tris, n sekvéster, uradno določeno začasno upravljanje, založitev, izročitev, položitev, hramba (shranitev) spornega predmeta pri tretji osebi: sequestro (dat.) ponitur PL. ali sequestro data PL. pod sekvester, v hrambo, v shranitev, sequestro ponere GELL., deponere in sequestre DIG., pecuniam sequestre (ali morda in sequestre) ponere DIG.

collybista -ae, m (gr. κολλυβιστής) menjalec (proti nadavu), denarni mešetar: Hier.

nummulāriolus -ī, m (demin. nummulārius) denarni posrednik, finančni mešetar: proximus interrogatur sententiam Diespiter Vicae Potae filius, et ipse designatus consul, nummulariolus Sen. ph. (Apocol.).

nummulārius 3 (nummulus) k menjavi denarja sodeč, za menjavo denarja, menjalen: mensa Dig. Od tod subst.

1. nummārius -iī, m
a) denarni, menični mešetar: Mart., Suet., Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.), Ambr., Vulg.
b) novčni nadzornik, denarni kontrolor, tj. uradnik, ki je preizkušal srebro, preden se je kovalo: Petr.

2. nummulāria -ae, f (sc. ars) novčna, denarna umetnost: Isid.