Franja

commīxtiō -ōnis, f (commīscēre) zmešanje, pomešanje: Ap.; konkr. mešanica, zmes: Th. Prisc., Marc.

cōnfūsiō -ōnis, f (cōnfundere)

I.

1. zlitje, zlivanje, (po)mešanje po zlivanju, spajanje po varjenju: Dig., Iustin. Inst.

2. (z)mešanje, zmes, mešanica: c. modica (colorum) Ap., indecora c. (hominum) Plin. iun., c. rerum atque elementorum Lact. prvotna svetovna zmes, kaos; v pl.: multarum imaginum solis confusiones Sen. ph. —

II. pren.

1. zmeta(va)nje, (po)mešanje, združitev, zveza, spajanje, spoj: haec coniunctio confusioque virtutum Ci., bonorum, dominii Icti.

2. neurejeno (z)mešanje, nered, nerednost, zmešnjava, zmeda: confusionem suffragiorum flagitasti Ci., quanta turba quantaque c. rerum omnium Ci., exsistit ex populo (iz demokracije) turba et c. Ci., c. religionum, temporum, vitae Ci., civitates ex omni colluvione et confusione in aliquam tolerabilem formam (položaj) redigere L., sine confusione mutari non posse Q.

3. zmedenost, zbeganost, zadrega, osuplost, zaprepadenost: Plin. iun., Front., c. vultūs Petr., confusionem in vultu gerere Val. Max. zmedenost kazati na obrazu, quae senatus trepidatio, quae populi confusio Vell., unde c. et coepti paenitientia Q., causam confusionis quaerens T.; occ. zardevanje (od jeze ali sramu): crebra oris confusio pro modestia accipiebatur T.

mīgma -atis, n (gr. μίγμα) mešanica, zmes: Vulg.

mīxtiō (mīstiō) -ōnis, f (mīscēre)

1. mešanje: aliam mixtionem habet genus avium Vitr.

2. meton. mešanica, zmes: Vulg., Pall.

mīxtūra (mīstūra) -ae, f (mīscēre)

1. mešanje: talis Varr. ap. Non., rerum Lucr., unguentorum Plin.; metaf. združitev, spojitev: figurarum Q., vitiorum atque virtutum Suet.

2. poltena, telesna združitev, spolni odnos, parjenje: cum fero Plin., Veneris Lucan.

3. meton. mešanica, zmes: eā misturā … lingua perfricatur Col.

permīxtiō -ōnis, f (permīscēre)

1. mešanje: dissensio civilis quasi p. terrae (inačica: naturae) S.; konkr. zmes, zmešanina, mešanica: superior Ci., vina marinis permixtionibus insaporare Cass.

2. zmešnjava, zmeda, zmedenost, zbloda, zbloja, metež: p. rei publicae Aur.

3. zmes, mešanica, mikstúra: Pall., Marc.

sartāgō -inis, f (sarcīre, sartum?)

1. kuhinjska posoda, nekakšna ponev, kozica, posoda, „kastróla“, kotlič, lonec, lonček, lončič: PLIN., IUV., AMBR.; occ. daritvena ponev (ponvica): AUG.

2. metaf. zmeda, zmešnjava, mešanica, zmes, mišmaš, zbroja: sartago loquendi PERS.; v besedni igri: veni Carthaginem et circumstrepebat me undique sartago flagitiosorum amorum AUG. peklenski kotel = peklenski ponor, peklenska mlaka.

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

Sīgnia -ae, f Sígnija, mesto v Laciju jugovzhodno od Rima (zdaj Segni): L., Plin., Sil. Od tod adj. Sīgnīnus 3 sígnijski: vinum Cels., Mart., pira Cels., Col., Plin., Iuv., Cloatius ap. Macr., camera Pall., parietes Pall., opus Vitr., Col. ali samo Sīgnīnum -ī, n: Col., Plin., Dig. nekaka mešanica (zmešek), malta, omet iz apna in stolčenih črepinj za ometavanje; subst. Sīgnīnī -ōrum, m Sígnijci, Signín(c)i, preb. Signije: L., Plin.

syncerastum -ī, n (tuj. συγκεραστόν) jed, zmešana iz raznih dodatkov, zmesna jed, zmes, mešanina, mešanica: in Pagone: „honos syncerasto peri[i]t, pernis, glandio“ Pl. ap. Varr., syncerastum est omne [m]edulium antiquo vocabulo Graeco Varr.

cocētum -ī, n (gr. κυκητόν) jed mešanica iz medu in maka: P. F.; toda: Nestoris c. Tert. (prost prevod Homerjevega κυκεών) jed mešanica iz ječmenove kaše, sira in vina.

contemperātiō -ōnis, f (contemperāre) pravilna mešanica: Aug.

cyceōn -ōnis, m (gr. κυκεών) pijača mešanica iz ječmenovega zdroba, nastrganega kozjega sira in vina: Arn.

temperāmentum -ī, n (temperāre)

1. pravo (primerno, pravilno) razmerje zmešanih snovi, pravo (primerno, pravilno) mešanje, prava (primerna, pravilna) mešanica (zmes): eadem est materia, sed distat temperamento Plin., ut nimio frigori par fervor immixtus temperamentum aequet Plin., opus est inter has tam diversas inaequalitates magno temperamento Col., temperamentum in terrā Col., temperamentum caeli Iust. zmerno, milo podnebje, recte conciliare temperamenta colorum Tert. zadeti pravo razmerje barv, zadeti pravi barvni ton odtenek.

2. prava mera, srednja pot, „zlata sredina“, umerjenost, zmernost: omnia modo constant certoque temperamento Plin., servare et tenere temperamentum in aliquā re Plin. iun., inventum est temperamentum, quo tenuiores cum principibus aequari se putarent Ci., temperamentum vestrae fortitudinis T., orationem habuit meditato temperamento T. z naučeno (prihlinjeno) umerjenostjo, principatūs temperamentum T.

temperātiō -ōnis, f (temperāre)

1. prava razdelitev, pravo razmerje, prava mešanica, pravo mešanje, prava kakovost (kvaliteta), prava zastava, prava mera, umerjanje, umerjenost, uravnanost, enakomernost, sorazmerje: semina temperatione caloris oriri Ci., aeris Ci., caeli Ci. zmerno podnebje, corporum Ci.; v pl.: caerulei temperationes Vitr.

2. metaf.
a) primerna (smotrna, premišljena, načrtna) uredba, ureditev, organizacija, primeren ustroj (starejše primerna ustrojba), organizem: mensium Ci., temperatio corporis … sanitas est Ci., iuris Ci. državnopravna ureditev, civitatis, rei publicae Ci., naturae Ci. naravni ustroj.
b) konkr. urejajoči (organizirajoči) organ ali princip, urejajoče (organizirajoče) počelo: sol, mens mundi et temperatio Ci. vladalec.

cinnus -ī, m cin, pijača, mešanica pirine kaše, kozjega sira in vina: Non., Arn.

leucocōum -ī, n (sc. vinum) belo koško (= z otoka Kosa) vino (= album Coum H.), mešanica iz suhega vina, belega mošta in jezernice: Plin.

mel, mellis, n (prim. gr. μέλι, gen. μέλιτος med, μέλισσα, at. μέλιττα čebela)

1. med, strd (po mnenju starodavnikov rosa na listju, kjer jo nabirajo čebele): Pl., Varr., Sen. ph., Iust., Val. Fl., Cels., flavaque de viridi stillabant ilice mella O., stilla mellis Ci., roscida mella V., aërii mellis caelestia dona V., m. silvestre Plin. divji med, mella Falerno diluta H. mešanica iz medu in vina (gr. οἰνόμελι); kot dar bogovom podzemlja: spargens umida mella soporiferumque papaver V.; med, ki so ga uporabljali za maziljenje: ibi eum amici, quo Spartam facilius perferre possent, quod mel non habebant, cera circumfuderunt N.; preg.: mihi mel videor lingere Pl. zdi se mi, da ližem sladkor = v veliko slast mi je, prav uživam, e medio flumine mella petere O. zaman iskati.

2. metaf. slast, sladkost, ljubkost, prijetnost, milina: fidis enim manare poetica mella te solum, tibi pulcher H., hoc iuvat et melli (= dulce) est H., loquenti tibi illa Homerici senis (= Nestoris) mella profluere Plin. iun.; kot ljubkovalna beseda: slast, sladkost: meum mel Pl., Sempronius, mel ac deliciae tuae Caelius in Ci. ep.

mīscellāneus (mīscillāneus) 3 (miscellus) mešan, vsakršen, vsakovrsten: turba Ap.; subst. mīscellānea -ōrum, n

1. zmes, meša(nica), najslabša hrana gladiatorjev, čorba: Iuv.

2. zmes, raznovrstnosti, spis, ki je mešanica raznovrstnih vsebin: Tert.

pōsca -ae, f (iz pō-sca k bibō, bibī, potus 3; prim. tudi ēsca iz *ēds-qā) póska, pijača preprostih ljudi, mešanica iz vode, kisa in ubitih jajc, nekaka limonada: Pl., Varr., Cels., Plin., Suet.