Franja

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

calcō -āre -āvī -ātum (calx1)

1. s peto ali s celo nogo kaj teptati, stopiti (stopati) na kaj, gaziti: Col., Mart., Iuv., Suet., Vulg., viscera, viperam, hydrum O., mixtaque cruor calcatur arena V., ut pede ac vestigio (podplat) Caesaris calcaretur, orabat T.

2. occ.
a) nastopiti, iti kam, stopiti kam, stopati (hoditi) po čem: Petr., Sen. ph., calcanda semel via leti H., durum calcavimus aequor (led) O., calcati Iove luci Sil. gaji, v katerih prebiva Jupiter.
b) (po)gaziti, pohoditi, (po)tlačiti, (po)teptati: Col., huc ager ille malus calcetur V., uvas calcare Ca., Varr., O., Plin., Vulg. grozdje tlačiti, mastiti.
c) rastiti, jarčiti (o petelinu): Col.

3. pren. teptati = zaničevati, prezirati, zasmehovati, v nič devati: Sen. rh., Sen. ph., Stat., Cl., domitum amorem pedibus c. O., domi victa libertas nostra hic quoque in foro obteritur et calcatur L., insultet rogis, calcet et ossa mea Pr., ut, quae refutare non possumus, quasi fastidiendo calcemus Q., c. gentem Iust.

feriō -ire (—) (—) (prim. gr. φάρω cepim, φάρος brazda, φαρόω orjem, φάραγξ globel, lat. forāre, forus)

1. udariti, biti koga, kaj, na (ob, v) koga, kaj, tolči, suniti, prebosti: femur Pl. po stegnu fores Pl., parietem saepe feriens Ci., murum ariete f. S. razmajati, undae feriunt litora V., socii feriunt mare V. (namreč z vesli =) veslajo, stricto retinacula ferro f. V. presekati, latus ense ferit V. prebode, cum ense ferit Progne (= Procne) O. conclamat seque ferit V. pectoraque ipsa ferit O., f. pede terram O., saxa tridente O., aquas ferioque trahoque (pri plavanju namreč) O., f. subtemen O. zabiti, cornu ferit ille (caper) O., bode, calce feritur aselli O., tabulae laterum feriuntur ab undis O., venti aquas feriunt Lucan., f. pede uvas grozdje mastiti, tlačiti, asses Plin. kovati, f. malleo tabulam Cels., pugno vel calce Q., f. hastis scuta Amm.; abs. contra f. S., caesim, punctim f. Veg.; pren. feriunt summos fulgura montes H. strele udarjajo v najvišje gore, clamor ferit aethera V. sega do neba, sublimi feriam sidera vertice H. dotikal se bom zvezd, zadeval bom ob zvezde (preg. izraz samozavesti), balba feris annoso verba palato H. jecljaš z jezikom, zadevajočim ob … dum ferit carmina O. poje (pesmi) brenkajoč na plunko, sonat vox ut feritur Q. ko se zaglasi; occ. (za)klati, poraziti: Diespiter populum Romanum sic ferito, ut ego hunc porcum hic hodie feriam L. f. vaccam ense V., agnam H.; od tod pogosto s prolept. obj. (z aliteracijo) foedus ferire skleniti zvezo (s klanjem darilnega živinčeta): Varr, Fl., Amm., foedera feriebantur provinciarum (s provincami) Ci., Tarchon iungit opus foedusque ferit V., inbesne me, rex, cum patre patrato populi Albani foedus ferire? L.; pren.: ut tu urmorum turpissimorum cotidie foedera ferires? Ci.

2. ubiti, ustreliti, usmrtiti: Val. Fl., Q., Lamp. hostem qui feriet, mihi erit Carthaginiensis Enn., f. hostem, leonem aliquem cuspide, ense, telo V.; occ. securi ferire (po obsodbi) obglaviti, usmrtiti: Hirt., cum securi cines Rom. ferirentur Ci. ut ille archipirata securi feriretur Ci.,

3. zadeti: tendit arcus pendentemque ferit (sc. sagitta) O., iuvenis (illius) ferit ora sarissā O.; metaf.: medium f. Ci. držati se srednje poti, sensum Ci. prizadeti, učinkovati, multa patent … , quae fortuna (udarci usode) feriat Ci., his spectris si oculi possent feriri Ci., res feriunt aciem oculorum ali oculos Lucr., acre ferit frigus Lucr. je občuten, f. aliquem Pl., Amm. ali aliquem munere Ter. ali arte viros Pr. opehariti koga (za kaj), prekaniti -, varati -, prevarati ga; f. aliquem condemnatione centum librarum auri Cod. I. kaznovati.

Opomba: Klas. so le iz prezentovega debla tvorjene oblike; obl. pf. in sup. se nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. īcere in percutere. Neklas.: pf. feriī Char., pt. fut.. ferītūrus Serv. — Sinkop. impf. ferībant O., fut. act. peribō Char.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

sagīnō -āre -āvī -ātum (sagīna)

1. živali (s)pitati, opitati, izpitati, (o)debeliti, (z)rediti, (o)tolstiti: COL., PLIN. idr., boves VARR., porcum PR., murenas sanguine humano SEN. PH.; metaf. (o ljudeh): saginat plebes populares suos, ut iugulentur L., quae (sc. terra) copiā rerum omnium (sc. illos Gallos) saginaret L.; v pt. pf.: Christianus ursis saginatus TERT., saginatior hostia HIER.

2. occ. (na)krmiti, (na)hraniti, prehraniti (prehranjevati, prehranjati), rediti, preživljati, vzdrževati, živíti, nasititi (nasičati, nasičevati): AUG. idr., catulos ferarum molliore praedā Q., velut saginatus nuptialibus cenis L., cum exquisitis cotidie Antonius saginaretur epulis PLIN.; metaf.: sanguine rei publicae saginari CI. mastiti se, domitor Asiae ... saginatus ad ea, quae consequebantur CU., septuagiens sestertio saginatus T. obogatevši za ..., languent per inertiam saginata SEN. PH., terra velut saginata largioribus pabulis COL.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.