Franja

lūnāticus 3 (lūna)

1. na Luni živeč: homines Lact.

2. lunini meni podvržen
a) (o osebah) božjasten, padavičen: Ap. h., Isid., Acr., Vulg., muncipium Paul. (Dig.).
b) (o stvareh) = mesečen, mesečni slepoti podvržen = občasni slepoti podvržen, ob lunini svetlobi slep: oculus P. Veg.

mēnaeus¹ 3 (gr. μηναῖος) mesečen; subst. mēnaeus -ī, m (sc. circulus) mesečni krog: Vitr.

mēnstruālis -e (mēnstruus) mesečen, in sicer

1. dogajajoč se vsak mesec: sphaera Prud.; occ. k mesečni čišči (menstruáciji) spadajoč, menstruacíjski, menstruálen: tempus, sanguis Vulg., mulier Plin. ki ima menstruacijo.

2. mesec dni trajajoč, za mesec dni (dan, namenjen, odmerjen): epulae Plin. brezplačna hrana za mesec dni.

mēnstruātus 3 (mēnstruus) k mesečni čišči (menstruáciji) spadajoč, menstruacíjski, menstruálen: pannus menstruatae iustitiae nostrae Vulg., mulier Vulg. ki ima menstruacijo = subst. mēnstruāta -ae, f (sc. mulier): Vulg.

mēnstruus 3 (mēnsis) mesečen, in sicer

1. vsak mesec se vračajoč, vsak mesec se ponavljajoč: Col., tempus, cursus lunae Varr., luna V., usura Ci., ratio Ci. račun štirih tednov; subst.
a) mēnstruum -ī, n mesečno službeno opravilo, mesečna služba: Plin. iun.
b) mēnstrua -ōrum, n mesečne daritve: m. solvere S. ap. Non.; occ. mesečen = menstruacíjski, menstruálen: purgationes Plin., fluores Arn. = subst. mēnstruum -ī, n: Sen. ph., Plin. ali pl. mēnstrua -ōrum, n mesečno perilo, mesečna čišča, menstruácija: Cels.; (o živalskih samicah) ki ima čiščo: canis Plin.

2. mesec dni trajajoč, za mesec dni (dan, namenjen, odmerjen): vita, spatium Ci., cibaria = subst. mēnstruum -ī, n (sc. frumentum) živež za mesec dni, mesečni obrok: L.

cibārius 3 (cibus) jedilen: leges Ca. ap. Macr. požrešnost omejujoči, mihi rem summam credidit cibariam Pl. hrano, uva Plin. namizno grozdje, vasculum Ap.; subst. cibāria -ōrum, n vsakdanja hrana, živež, živila, jedilo, za živali: krma: Ca., Varr., Col. idr., cibaria alicui dare Pl. ali praebere Ci., inopia cibariorum C., molita c. C. moka, congesta c. H., anseribus cibaria publice locantur Ci.; occ.
a) obrok, odmerek živil, ki jih država daje vojakom, moka: duplicia c. Varr., ferre plus dimidiati mensis cibaria Ci, c. cocta L. (gl. coquō), c. cocta dierum decem N., obicitur Oppio, quod de militum cibariis detraxerit Q.
b) uradnikom v provincah namesto plače odkazano žito: liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., menstrua cibaria Ci. mesečni priboljšek; prim. Suet. (Tiber. 46).

2. met. (po hrani, ki se je dajala sužnjem) navaden, prostaški, malovreden, slab: panis Ci. idr.črn kruh, vinum Varr. ap. Non., oleum Col.; pren. o osebah: tuus frater cibarius Varr. ap. Non. preprosti; subst. cibārium -iī, n groba ječmenova moka: Plin.

cyclus -ī, m (gr. κύκλος)

1. krog, kolobar: cycli axium Isid. valji.

2. pren.
a) astr. časovni krog, kolobar let, cikel: cyclus paschalis Isid. velikonočni kolobar, vrsta 95 let, c. lunae Isid. mesečni (lunin) krog, vrsta 19 let.
b) medic. periodična menjava zdravil: Cael., P. Veg.

expendō -ere -pendī -pēnsum „iztehtati“, od tod

1. skrbno odtehtati (za kaj, s čim), odmeriti (s čim): pol ego, qui te expendi, scio Pl., hunc hominem decet auro expendi Pl., aurum auro expendetur Pl., aurum, qui (= quo) Hector expensus fuit Pl., expendere bacam, nucem Cels., ut iam expendantur, non numerentur pecuniae Ci., expenso gradu Pr. z odmerjenim korakom; pren. (v duhu) preteht(ov)ati, premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), pretres(a)ti: argumenta non tam numerare soleo quam expendere Ci., in dissensione civili expendendos cives, non numerandos puto Ci., testem diligenter expenditis Ci. verodostojnost priče lahko skrbno presojate, iidem expendunt atque aestimant voluptates Ci., expendere omnes casus V., causam meritis, animo singula dicta suo O., contraria apud animum suum Val. Fl., verba arte, consilia belli T.

2. occ. (ker so starodavniki pri izplačevanju odtehtovali kovinske paličice) izplač(ev)ati, plačati, izda(ja)ti: expensum est auri pondo centum Ci., nominibus (dolžnikom) certis expendere nummos H. posojati, expendere viginti milia talentûm in hos sumptus Iust., usuras gravissimas Dig. Pogosto pt. pf. expēnsus 3 v reklu expensam pecuniam (pecunias expensas) ali expensum aliquid alicui ferre vknjižiti, da se je komu izplačal (posodil) denar: haec pecunia necesse est aut data aut expensa … sit Ci., qui L. Antonio mille nummum ferret expensum Ci., quid proderat tibi te expensum illis non tulisse Ci., da jim nisi vknjižil, ne tu expensum muneribus ferres Ci., da ne vknjižiš pod rubriko „za darila” non amplius quam terna milia in singulos menses expensum sumptui ferre solitus N. navadno za svoje potrebe mesečno ni izdal več kakor 3000 sestercijev (pravzaprav: kakor mesečni izdatek ni vknjižil več kot … ), homines … , quibus sine fenore expensas pecunias tulisset L. je bil denar posodil brez obresti; pren.: mentio facta est de legione ea, quam expensam tulit Caesari Pompeius Caelius in Ci. ep. ki jo je prepustil, oddal, ipsam facilitati suae expensum ferre Dig. pripisovati, expenso ferre vestem supellectilis nomine Dig. pohištvu prištevati. Subst. expēnsa -ae, f (sc. pecunia) izdatek, (s)trošek: Cl., Ulp. (Dig.), Vulg. = expēnsum -ī, n: bene ratio accepti atque expensi inter nos convenit Pl., acceptum et expensum Ci. (prim. acceptum pri accipiō).

3. pren. kaj plačati = pokoriti se za kaj, kazen trpeti za kaj: poenas Iovi fato expendisse supremo Acc. ap. Ci., talīs voluisti expendere poenas? V., infanda per orbem supplicia et scelerum poenas expendimus omnes V., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V., expendere poenas capite T. z glavo plačati (brez obj.), dura supplicia Sil.

exsiliō in exiliō (ēsiliō) -īre -siluī -sultūrus (e[x] in salīre)

1.
a) ven skočiti, skočiti iz česa: exsilit in siccum V. (o kači); pren. (o stvareh): lumen exilit Lucr. švigne, exsiluere oculi O. so izstopile, quoniam legumina exsiliunt Plin., exsiliunt crines Stat. Od kod? z abl.: domo levis exsilit (mus) H., ut … exiliant cavis … nubibus ignes O. da šviga ogenj iz … ; z e(x): puer citus e cunis exilit Pl., exsilire e mari Suet. (o ribi). Kam?: huc … foras, ad molam Pl., ad te Ter., in privatorum damna Amm.
b) (hipoma) pojaviti se, (hipoma) nastati: mox subitum nemus … exiluit Sil., gelida non crebrior exsilit Arcto grando Stat., tam subitas acies exsiluisse reor Cl.

2. skočiti kvišku, skočiti na noge, poskočiti (poskakovati): Suet., Aug., in (pri) M. Anii testimonio Ci., gaudio (od veselja) exsilire Ci., clamore atque impetu perturbatus exsiluisti Ci., utcumque fortis exsilis puerpera H. skočiš iz postelje, cor exsilit Sen. ph. poskakuje, utripa. Od kod? z abl.: stratis … exiluit O., exsilire gremio, loco O., sedibus Lucan., cathedrā Plin. iun.: s praep.: properans de sella exilit Ci., ex sella exsiluit Cu. Kam?: exsilit ad caelum arbos V., arundo in caelum exsilit Sen. tr. leti; pesn.: lunares equi exsiluistis O. ste kot mesečni (= boginje Lune) konji skočili (= ste bili prestavljeni) na nebo.

Opomba: Pf. exsilīvī: Sen. ph., Plin., Suet., Arn., Aug., Vulg., Amm.; exsiliī: Sen. ph., Stat., Vulg. Obl.: ēsilit (pr.) Gell.

hebdomas -adis, acc. -adem in -ada, f (gr. ἑβδομάς) sedmerica

1. sedmerica let, sedem let: Claudius hebdomadem duplicem trahit Aus.

2.
a) sedmerica dni, teden: Vulg.
b) sedmi (kritični, nevarni) dan pri boleznih idr.: in quartam hebdomada incidere Ci. ep. = na 28. dan bolezni, quarta ali septima h. Varr. ap. Gell. (štirikrat sedmi =) 28. dan ali (sedemkrat sedmi =) 49. dan človekovega razvoja v materinem telesu, hebdomades lunae Gell. vsakokratni sedmi mesečni dan (ki so mu starodavniki pripisovali posebno moč), mysterium hebdomadis vel ogdoadis Hier.