Franja

-met, naslonka, ki se pritika osebnim in svojilnim zaimkom in okrepi njihov pomen = sam, lasten: egomet, meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet, ipsimet, meamet, suamet, suummet, suismet.

bolus -ī, m (gr. βόλος)

1. met, lučaj pri kockanju: bolum iacōere Pl., omnes enumerare bolos Aus.

2. met mreže pri ribolovu; od tod met. (abstractum pro concreto)
a) lovež, ulov (= mreža, polna rib): emere bolum Suet.
b) pren. „lovež“ = dobiček, nepričakovane obresti: multare aliquem bolo, tangere aliquem bolo Pl. ali emungere aliquem bolo Luc. ap. Non. prikrajšati koga za dobiček, crucior bolum tantum mihi ereptum tam desubito e faucibus Ter., magnum bolum deferunt aeris Varr.

coniectus -ūs, m (conicere)

1.
a) metanje, zmeta(va)nje na eno mesto, met: c. materiai Lucr., voraginem coniectu terrae explere L., herbae coniectu siccari amnes ac stagna Plin.
b) dotek, prival: coniectus partim animai altior, atque foras eiectus largior eius Lucr., coniectus eorum (elementorum) confluit Lucr.

2.
a) met, metanje, lučaj, lučanje, zadeganje, streljanje (metal): Front., telorum coniectu confossus N. ker se je nanj usula toča kopij, ne primum quidem coniectum telorum ferre L., sine coniectu teli T. ne da bi se bilo zalučalo kako kopje, cum undique ex altioribus locis in cavam vallem coniectus esset L. ker se je moglo streljati, domus fracta coniectu lapidum ex area nostra Ci. ep.; poseb. (o razdalji) telī coniectus lučaj, streljaj: ad teli coniectum venire L. priti na lučaj, intra teli coniectum L., extra teli coniectum consistere Petr.
b) pehanje, suvanje, porivanje: pugno brachiique coniectu trudere aliquid Lucr.

3. pren.
a) (o pogledu, očeh) obračanje, upiranje: facit enim vester iste in me animorum oculorumque coniectus, ut … Ci., non modo telorum tuorum, sed etiam oculorum coniectus Plin. iun. streljanje ne le s puščicami, temveč tudi s grozečimi očmi.
b) sklepanje: coniectura dicta est a coniectu, id est directione quadam rationis ad veritatem Q.; od tod na sklepanju sloneče domnevanje, domneva, dozdevanje, dozdevek: progredi coniectu longius Aur.

ēmissiō -ōnis, m (ēmittere) izpuščanje, met(anje): balistae lapidum et reliqua tormenta telorum eo graviores emissiones habent Ci. silneje mečejo, emissio anguis Ci., emissio foliorum Plin. spuščanje, radiorum ex oculis Gell., emissiones fulgurum Vulg. strelometi.

iactus -ūs, m (iacĕre)

1. met, metanje, lučanje, streljanje: pulveris V., telorum Val. Max., fulminum iactūs Ci. ali — iactŭs T., se iactu dedit aequor in altum V. vrgel (zagnal) se je v … , iactu superant sagittae arborem V. v poletu, ob strelu, quatiunt fenestras iactibus crebris iuvenes H.; teli iactus = lučaj, streljaj: intra iactum teli progressus uterque V. na streljaj, extra teli iactum Cu., Sen. ph. zunaj streljaja, ad teli iactum pervenire Cu. na streljaj se približati; metaf.: fortuitus iactus vocis Val. Max. slučajno izgovorjena (podtaknjena) beseda.

2. occ.
a) kot kockarski t. t. met, lučaj, vržek: Pl., Ter., tesserarum prosper iactus L., talorum iact. O., Pr., extremus ac novissimus iact. T.
b) metanje ribiške mreže in meton. poteg, lov = na en poteg ujete ribe: retis Icti.; abs.: a piscatoribus … iactum emerat Val. Max.
c) metanje v stran, odmetavanje, meton. zavrženo: inter purgamenta et iactus cenantium Sen. rh.
č) metanje (blaga) z ladje: iactu decīdere (poravnati se) cum ventis Iuv., iact. mercium Icti., iactum mercium facere levandae navis causā Dig. blago z ladje vreči, — (po)metati; meton. z ladje vrženo (pometano) blago: iactum ex nave factum ferre Icti.
d) met, razširjanje: radiorum Plin.
e) nametavanje: aggeris Vulg.

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

iniectus -ūs, m (inicere)

I. met(anje), vti-k(anje), vdevanje v kaj: qua trahebat vestem unguium levi iniectu Plin. zlahka vtaknivši (zasadivši) kremplje vanjo; metaf.: animi in corpus Lucr. —

II. metanje na (čez) kaj, polaganje, nalaganje na kaj, nameta(va)nje: iniectu multae vestis T., iniectu pulveris Plin., opprimi levi iniectu operto capite (leonis) Plin., novo iniectu solidat graves arenas Stat.; metaf.: oculorum iniectum suscipere Arn. vzdržati pogled oči.

lacertus¹ -ī, m, večinoma v pl.

1. mišica, mišice: lacertos exercitatio expressit Q., corpora … lacertis expressa sunt Q.

2. poseb. nadlahtne mišice, mišičast (močan) nadlaket, nadlaht (od rame do komolca), rama, v pl. nadlahti (naspr. brac(c)hium podlaket); pri živalih pleče (gen. plečeta), n., v pl. pleča (gen. pleč): bracchia tum porro validis ex apta lacertis esse manusque datas Lucr., subiecta lacertis bracchia sunt O., lau-dat digitosque manusque bracchiaque et nudos … lacertos O., brachia quoque et lacertos auro colunt Cu., nervi rubetae dextro lacerto adalligati Plin.; pogosto cela roka (od rame do prstov): qui (sc. Milo Crotoniates) cum iam senex esset … , aspexisse lacertos suos dicitur inlacrimansque dixisse: „At hi quidem mortui iam sunt“ Ci., neque enim ex te umquam es nobilitatus, sed ex lateribus et lacertis tuis Ci., laevo dependet parma lacerto V., laevo suspensi loculos tabulasque lacerto H., gravi librata lacerto fraxinus O., lacertos collo imponere, lacertos circum colla implicare, lacertis colla innectere, complectens infirmis membra lacertis O., lacertum excutere O., Sen. ph. roko iztegniti za namerjenje (za zamah), adducto contortum hastile lacerto immittit V., lacertis tenere et fovere aliquem Pr., puellares lacerti Sen. ph.

3. meton.
a) močna roka = moč, sila, silna moč: arma Caesaris Augusti non responsura lacertis H. nezmožno upirati se (postavljati se po robu) vladarski moči Cezarja Avgusta, sub Traiano principe movit (imperium) lacertos Fl., aptantque lacertos (apes) V. in se pripravljajo na boj; poseb. govornikova moč, govorniška sila: in Lysia saepe sunt lacerti sic, ut fieri nihil possit valentius Ci., a quo cum amentatas hastas acceperit, ipse eas oratoris lacertis viribusque torquebit Ci., carnis plus habet (Aeschines), minus lacertorum Q.
b) met, udar(ec) močne roke: ventos anteire lacerto, famam letalis amare lacerti Sil.

4. metaf. (o roki podobnih stvareh)
a) drevesna veja: populus alba, validis accisa lacertis, scinditur Sil.
b) rečni rokav: porrigit amnis lacertos C.
c) škorpijonove (ščipalčeve) ščipalnice: flexis utrimque lacertis (scorpius) O.

missus -ūs, m (mittere)

I. met(anje), lučanje, lučaj, zagon, zaganjanje, spust, spuščanje, strel(janje): haud paulo quam hasta vehementius ictu missuque telum L., pili L., telorum Auct. b. Hisp., missus bis mille sagittae Lucr. —

II.

1. pošiljanje, naročilo, povelje, ukaz (v tem pomenu le v abl. sg.): missu Caesaris C. ali regis V. poslan od, nuntius venit ephorum missu N. po naročilu, na povelje, po ukazu.

2.
a) en poskus gladiatorjev ali en obvoz dirkačev v cirkusu: spectaculum multiplicatis missibus in serum produxit Suet., quo facilius centum missus peragerentur Suet.
b) prineseno na mizo, prinesena jed, rihta: omnes, singuli missus Lamp., quot missus esset habiturus Lamp.

nōs-met, z met (gl. met) okrepljen nōs.

sibe, sibi, sibimet, gl. suī in met.

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

canīcula -ae, f (demin. canis)

1. psiček, kužek: Plin.; apel. o zadirčnih in ujedljivih ljudeh pes, psica: Pl., Gell.

2. (v nekaterih izdajah tudi Canicula) pasja zvezda, Sirij (Sirius), zvezda, ki vzhaja v dobi najhujše vročine, od tod tudi „pasji dnevi“: Col., Plin., Pers., ad signum caniculae Varr., Canicula exoritur Ci., flagrantis atrox hora Caniculae H., caniculae ortus L., sitiens Canicula O.

3. neka morska žival, morda morski pes: Plin.

4. v igrah s kockami pasji = najnesrečnejši met (prim. canis): Pers.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.

manus¹ -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)

1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.

2. meton.
a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).

3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.

4. metaf. roki podobne stvari
a) slonov rilec: Ci. idr.
b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
c) pl. drevesne veje: Stat.
d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.

Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

vulturius (starejše volturius) -iī, m (vultur, voltur)

1. jastreb, ujeda: Pl., L., Lucr.

2. metaf.
a) (o lakomnem človeku) jastreb = grabež, grabežljivec, nenasitnež: quasi volturii triduo prius praedivinant, quo die essuri sient Pl., suscitat a cano volturium capiti Cat., appellatus est hic vulturius illius provinciae … imperator Ci., exierunt … duo vulturii paludati (sc. Gabinius et Piso) Ci., togati vulturii Ap. (o odvetnikih).
b) jastrebji met, nesrečen met pri kockanju: iacit volturios quattuor Pl.

aes, aeris, n

1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.

āmentātus 3 (āmentum) z jermenom zamašnikom opravljen: hastae Ci., in pren. = na met pripravljene puščice ali strelice: Ci.

āmentum (v najstarejših rokopisih ammentum, sicer pisano tudi agmentum in admentum) -ī, n

1. jermen zamašnik (jermen pritegač, pentlja) na kopju (= uho iz jermena sredi kopjišča; s kazalcem, vtaknjenim v to uho, se je kopje pred metom zavihtelo in zavrtelo, da je bil met močnejši in zadetek zanesljivejši): ut tragulam cum epistula ad amentum deligata intra munitiones castrorum abiciant C., iaculorum amenta L., amento digitos inserere O.; pesn.: amenta torquent V. mečejo strele, metala; pren.: quare mihi compositione velut amentis quibusdam nervisve intendi et concitari sententiae videntur Q.

2. stogljaj (jermen pri čevljih): soleis sine amento insignis (Corneliae statua) Plin.

3. = examen, jeziček pri tehtnici: Isid.