tūber1 -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))
1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.
2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.