Franja

pergula -ae, f (iz pergere kakor tegula iz tegere) prizidek, lopa, napušč, baraka kot

1.
a) prodajalna, trgovina, štacuna: Ulp. (Dig.).
b) umetniška delavnica, ateljé: pictorum Luc. ap. Lact., Plin., Ulp.
c) menjalnica: Plin.

2. učilnica, šola: in pergulā docere Suet. (o retorju), pergulae magistrales Vop.; meton.: omnis p. Iuv. cela, vsa šola = vsi učenci.

3. koča, baraka (bivališče revežev, naspr. aedes -ium = palača): Petr., Aus.

4. javna hiša, bordél, kurbišče, kupleráj: Pl., Pr.

5. zvezdoslovno opazovališče, zvezdna opazovalnica, zvezdarna, observatórij (na ravni strehi): Suet.

6. podstrešna soba, podstrešnica, mansárda kake najemne hiše (insula): Tert.

7. brajda, brajdišče, plánta, sèp: Col., pergulae umbrosae Plin.

trichila -ae, f (iz trstja ali listnatih vej zgrajena) lopa, uta, kočica, šotor, paviljon: V., Col. (poet.), in castris Pompei videre licuit trichilas structas C.; sinkop. soobl. triclia: Petr. (71, 10, po novejših izdajah triclinia).

tugurium -iī, n (nam. tegurium: tegere?) koča, bajta, koliba, uta, šupa, lopa, starejše pojáta kmetov in poljskih čuvajev s streho, narejeno iz slame, ruše ali trstja in segajočo do tal: parvum L., agreste Val. Max., rusticanum Hier., pauperis tugurī culmen V., in casis tuguriis habitare Varr., tugurio se occultare S. ali se abdere Aur., tugurium ut iam videatur esse illa villa Ci., tugurium canis Ph. pasjica, pasja hišica, pasja uta.

porticus -ūs, f (iz *porticos, izpeljano iz portus dohod, dostop)

1. na strani odprto hodišče, odprta lopa, galerija, stebrišče, stebriščni hodnik: Mart. idr., paululum inambulare in porticu Ci., et balineae et ambulacrum et porticus Ci., viae latae, porticus, templa Ci., paululum ambulavisse in porticu Ci., illos porticibus rex accipiebat in amplis V., utrisque (sc. aedibus) porticum superposuisse Icti.; occ.
a) = βασιλική sodna dvorana, sodišče, sodna lopa, kjer je stal pretorjev sodni stol: Sopatrum de porticu in forum deicere Ci.
b) veža, dvorana = predšotor(je): saucii opplent porticūs Enn. ap. Ci.
c) vrsta branilnih streh, prehodne galerije, ki si jih tvorile med sabo povezane vineae; branile so graditelje oblegovalnega nasipa pred sovražnikovimi izstrelki: pedalibus lignis porticus integebantur C.
d) nadstrešek, pristrešek, ponjava: Col.

2. meton. po dvorani oz. veži ἡ ποικίλη στοά, v kateri je poučeval stoik Zenon, imenovana stoiška filozofska šola, stoiška filozofija, stoiška ločina (sekta): Chrysippus, qui fulcire putatur porticum Stoicorum Ci., clamat Zeno et tota illa porticus tumultuatur Ci. fr., Chrysippi porticus et grex autumat H., ex eadem porticu prudentiores homines Gell., porticus Atticae Tert.

Opomba: Skrč. gen. pl. porticum: Vitr.; porticus kot masc.: Petr.

casa -ae, f (prim. cassis1, castula)

1. vsaka preprosta stavba, koča, koliba, lesenjača, baraka: Varr., Ci., Lucr., L., V. idr., casa frondea O. zelena lopa, hladnica, piscatoria Petr., pastoralis Amm., casae stramentis tectae C. lesenjače v taboru, aedificare casas H. hišice s kamenčki graditi (otroška igra); preg.: ita fugias, ne praeter casam Ter. beži tako, da ne zdirjaš mimo zavetja (v pogubo).

2. met. podeželsko (vaško) posestvo, kmetija: Cass.

sūtōrius 3 (sūtor) čevljarski: atramentum Ci. ep., Cels., Plin. čevljarska črna barva (galic, galič), fistula Plin. čevljarski nož (krinec, krajač), atrium sutorium Varr. čevljarska lopa (kraj v Rimu); subst. sūtōrius -iī, m bivši čevljarski krpač: nostri enim, credo, gravis habent, Turpionem sutorium et Vettium mancipem Ci. ep.