Franja

Zadetki iskanja

  • oxys -yos, m (gr. ὀξύς oster) bot.

    1. zajčja (ali kisla) deteljica (Oxalis acetosella Linn.): Plin.

    2. nek loček: Plin.
  • schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

    1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

    2. meton.
    a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
    b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.
  • scirpus ali sirpus -ī, m (morda etr. beseda)

    1. biček, bica, loček, loč, sita (bičje, ločje, sitje): PL., PLIN.; preg. (ker biček nima kolenc) in scirpo nodum quaerere ENN. AP. FEST., PL., TER. „na bičku iskati kolence“ = iskati oz. najti težave tam, kjer jih ni.

    2. pletenina iz bičja, od tod metaf. uganka: quae Graeci dicunt „aenigmata“, hoc genus quidam ex nostris veteribus „scirpos“ appellaverunt GELL.
  • ulva -ae, f

    1. bot. močvirska trava, rogoz, trstje, trst, ločje, loček, bičje: V., H., O., Plin., Veg., Serv. idr., ex segeti vellito ebulum, cicutam et circum salicta herbam altam ulvamque Ca., optima est ergo genista vel paludibus desectus iuncus aut ulva Col., nonnulli ex ulva palustri componunt tuguria tecta Vitr., inter destinas creta in aeronibus ex ulva palustri factis calcetur Vitr., cum post Teutonicos victor Libycosque triumphos exul limosa Marius caput abdidit ulva Lucan., obscuras ulva caenoque lacunas obsidet Aus., propter aquae rivum viridi procumbit in ulva perdita Macr.

    2. blato, zemlja, prst: Prud.
  • cypēros -ī, m (gr. κύπειρος) bot. peronica, deloma tudi okrogla peronica, neke vrste loček ali bičje: Plin. — Soobl. cypēron -ī, n (gr. κύπειρον): Petr. poet., in cypērum -ī, n: Varr., Col.
  • teuchītis -idis, adj. f (gr. τευχῖτις) tevhítida, vzdevek blagodišečega ločja (iuncus, σχοῖνος): laudatissimus ex Nabataea cognomine teuchitis, proximus Babylonius, pessimus ex Africa ac sine odore Plin.

    Opomba: V nekaterih izdajah najdemo teuchītēs -ae, m tevhít, loček „oboroženec“: ex iunco odorato sive teuchite Plin.
Število zadetkov: 6