Franja

caryon -ī, n (gr. κάρυον) laški oreh: Plin.

Dios balanos (balanus) -ī, m (gr. Διὸς βάλανος = Iovis glāns, kontr. iūglāns) užitni kostanj, menda debeli laški kostanj, maron: Plin.

iū-glāns -andis, f (= Iovis glāns, gr. Διὸς βάλανος; iz Iovis glāno nastane Iove glāns; iz ixpt. *iove-glāns nastane po sinkop. v iūglāns) „Jupitrov želod“ = laški oreh: candentia iuglandium putamina Ci. žareče orehove lupine, iuglandium umbra gravis et noxia, etiam capiti humano Plin., nux iuglans Varr., Plin., Cels., Col.

lycapsos -ī, f (gr. λύκαψος) bot. laški gadovec (Echium italicum Linn.), po drugih volovskemu jeziku (Anchusa officinalis) podobna rastl.: Plin. (v nekaterih izdajah lycopsis; prim. lycopsis).

lycopsis -is, f (gr. λύκοψις „volčji obraz“) bot. laški gádovec (Echium italicum Linn.) Plin. (prim. lycapsos).

glāns, glandis, f (prim. gr. βάλανος)

I. vsak pečkat ali želodast plod, kakor datelj, kostanj, laški oreh idr. poseb. pa želod, žir (tudi kot živalska, zlasti prašičja hrana): bubus glandem prandio depromere PL., cadunt agitatā ilice glandes O., gl. iligna H., querna TIB., quernea et iliquea COL., fagea ali fagi PLIN. bukvica (= bukov žir), cassa PLIN.; occ. užitni želod, užitni žir, v starih časih človeška hrana: priusquam frumenti usus esset, antiqui homines glande (kolekt.) vixerunt CI., sic odium coepit glandis LUCR., glandibus vesci SERV. –

II. metaf. želodaste stvari,

1. krogl(ic)a iz svinca ali gline, svinčenka, kakršne so lučali pračarji: fusili ex argilla glandes fundis ... iacĕre coeperunt C., plumbea gl. LUCR., Q., pars eminus glande (kolekt.) aut lapidibus pugnare S., ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L., pars maxuma glandes liventis plumbi spargit V., ociores ... excussae verbere glandes O., calido liquefactae pondere glandes LUCAN., glandes fundere AUCT. B. AFR., glandes in obsessos iaculari T.

2. glavica na moškem spolovilu: CELS.