Franja

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

cruentifer -fera -ferum (cruentus in ferre) krvav: Tert.

cruentus 3, adv. -ē (cruenter le pri Ap. ) (cruor)

1.
a) s krvjo omadeževan, s krvjo oškropljen, krvav, okrvavljen: Adon cruentus cecĭdit olim Varr. fr., P. Clodii cruentum cadaver Ci., cruentum pugionem extollens Ci., gladiis destrictis et cruentis Ci., cruentus sanguine civium Romanorum Ci., guttae imbrium quasi cruentae Ci., insigne Lucr., Tydides V., os (leonis) V., Cupido, semper ardentes acuens sagittas cote cruentā H., caro Cels., corpus Cu., gladius, vestis Q., iter, castra T., caedes Iust., torum sororis caede filii eius cruentus ascendit Iust.
b) krvav = ki zahteva mnogo krvi, ki povzroča prelivanje krvi, s prelivanjem krvi pridobljen: imperium Ci., cruenta promissa Antonii Ci., annus, victoria S., non aliud bellum cruentius caede clarissimorum virorum fuit Vell., ille dies cruentissimus Romano nomini Vell., pax cruenta T., epistula T. krvavo povelje = povelje, naj se preliva kri, adulatio Plin. iun. zavajajoče k prelivanju krvi, cr. et sanguinaria bella Iust., ut raro umquam cruentius proelium fuerit Iust.; kot subst. neutr. pl.: gaudens Bellona cruentis H. vesela prelivanja krvi; pren. krvav = rane povzročajoč: doluere cruento dente (sc. contumeliae) lacessiti H.

2. occ. krvavo rdeč, rdeč kakor kri: myrta V.

3. pren. krvoločen, krvi žejen, krvoželjen, okruten: hostis H., Sen. ph., Mars, ira H., Achilles bello cruentior O., cruentus advolat Aesonides, cruenti Dahae Val. Fl.; adv. krvavo, krvoločno, okrutno: tam cruente saevire Iust., tam cruente deseruisse virum Iust.; komp. cruentius: Sen. ph., Fl., Vop.; quam (lanienam) tum cruenter exercuit Ap.

fūnebris -e (funus)

1. pogreben, pri pogrebu, mrtvaški: contio (govor), epulum (pogrebščina), vestimentum, lamentatio Ci., cupressi H. kot mrtvaška drevesa, ludi L., sacra O. žrtvovanje ljudi, človeške žrtve, funicae Plin., auctoramentum Vell. krvnina, carmen Q., laudatio Q., Plin. iun., pompa T. mrtvaški sprevod, fax Ap., rastri Sid. grobokopov; subst. fūnebria -ium, n pogrebščina = pogrebne svečanosti, pogreb: Plin.

2. pesn.
a) poguben, usoden, krvav: signa O. (o pismu), bellum H., Vell., malum populis funebre Plin.
b) smrtonosen, smrten: munera O., volva Plin., aculei Amm.

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

sanguinārius 3 (sanguis)

1. krven: herba sanguinaria (= herba sanguinalis, gl. sanguinālis) COL., PLIN. ptičja dresen (ptičji dresen).

2. krvav, okrvavljen: latus VULG.

3. metaf. krvoželjen, krvoločen, željan (žejen, lačen) krvi: IUST. idr., iuventus CI. EP., nuntius, responsum PLIN., sententia PLIN. IUN., Claudius SUET., imperator EUTR., temeritas Diocletiani EUTR., barbarae ac ferae et sanguinariae gentes HIER.

sanguineus 3 (sanguis)

1. krven, krvav, iz krvi sestavljen, kri vsebujoč: imber CI., guttae O., PLIN., rores V., pulmo SEN. TR., PLIN., venae PLIN.

2. krvav = s krvjo oblit (omočen), okrvavljen: AUG. idr., caput, lingua, manus, humus O., crines, hasta STAT., leo VAL. FL.

3. krvavordeč, rdeč ko(t) kri: DIG. idr., bacae, iubae anguium V., cristae V., COL., lorica V. rdeče se lesketajoč, cometae (kot zlovešče znamenje) V., luna O., sagulum SIL., color vini, sucus herbae, virga PLIN., sanguineam torquens aciem V. krvavordeče oči = (zaradi duševne razvnetosti) s krvjo zalite oči.

4. metaf.
a) krvav = združen s krvo(pre)litjem, povezan s prelivanjem krvi: rixa H., caedes O., bellum STAT., VAL. FL.
b) krvoželjen, krvoločen, željan (žejen, lačen) krvi: Mavors V., Mars O., vir (= Hannibal) SIL.

sanguinolentus (sanguinulentus) 3 (sanguis)

1. poln krvi, s krvjo zalit, nabrekel od krvi, krvav, podplut: oculus MARC., oculi CAEL., vicina loca CAEL.; pren.: haec mali gangrena sanguinolenta VARR. AP. NON.

2. krvavordeč, rdeč ko(t) kri: color O., Allia vulneribus Latiis sanguinolenta O.

3. krvav = s krvjo oblit, s krvjo zalit, okrvavljen: SEN. PH. idr., soror TIB., Dido, Erinys, coniugis imago, pectora O.

4. metaf. krvav =
a) krvav = združen s krvo(pre)litjem, povezan s prelivanjem krvi: seditiones VARR. AP. NON.
b) s krvo(pre)litjem (prelivanjem krvi) pridobljen: palma CORN.
c) ranja(va)joč, žaleč, žaljiv: littera O.
d) žejen krvi = (revežem) kri izsesavajoč: centesimae SEN. PH.

sanguinōsus 3 (sanguis) krvav, s krvjo zalit, poln krvi, nabrekel od krvi: sanguinosos homines ex utroque brachio phlebotomandos CAEL.

sanguinō -āre -āvī (–) (sanguis)

I. intr.

1. krvaveti, biti oblit s krvjo, biti krvav: lacertos sanguinantes porrigere PS.-Q., femina sanguinans (= cui menses fluunt) TERT. ki ima menstruacijo.

2. biti krvave barve, biti krvavordeč: celare possumus immanem colubrum multinodis voluminibus serpentem, veneno noxio colla sanguinantem hiantemque AP.

3. metaf. krvoželjen, željan (žejen, lačen) krvi: eloquentia T. kliente izsesavajoča. –

II. trans. (o)krvaviti, narediti (delati) kaj krvavo: puerperio sanguinati panni PORPH.; occ. krvavo, do krvi pretepsti (pretepati): servo pessimo latus VULG.

saniēs -ēī, f

1. gnojna kri, redek krvav gnoj v ranah, sokŕv(i)ca (sókrvica, ki se še ni spremenila v bel gost gnoj (pūs): CA., CELS., STAT., SEN. PH., LUCAN., PLIN. idr., saxa spargens tabo, sanie et sanguine atro ENN. AP. CI., sanie aspersa limina V., sanie taboque fluere V., saniem eructare V.

2. metaf. (o podobnih tekočinah)
a) sok: aranei PLIN., olivae, amurcae COL., PLIN., auri (= chrysocolla) PLIN.; o soku volekov (škrlatnikov): VITR., PLIN.
b) (pesn.) strup, strupena slina: perfusus sanie vittas atroque veneno V., pars colubrarum ... sibila dant saniemque vomunt O., saniesque manat ore trilingui H., serpens ... saniem sublatis faucibus efflat SIL., mens hausti nullā sanie polluta veneni LUCAN.

sub-cruentus 3 (sub in cruentus) nekoliko (rahlo, malce) krvav: pituitae mucisque similia, interdum etiam leviter subcruenta Cels., livor Cels.

atrōx -ōcis, adv. atrōciter (pri poznejših pesnikih, npr. Sen. tr. tudi ātrōx)

1. ostuden, gnusoben, grozen (grozovit), strašen (strahovit), zlonosen (klas. skoraj le o stvareh): res scelesta, atrox, nefaria Ci., atroces res Q., atr. bellum S. ali caedes, certamen, proelium, pugna L. krvav -a -o, facinus, periculum, tempestas L., hora flagrantis Caniculae H. grozljiva, hiems Col., Plin., nox nimbo atrox T., atr. valetudo S. huda bolezen, cum omnibus horis aliquid atrociter fieri videmus Ci. da se pripeti kaj grozovitega.

2. pren.
a) neukrotljiv, neuklonljiv, kljubljiv, uporen, divji, trdosrčen, neusmiljen, trd, nevaren, poguben (naspr. clemens): malitia, confidentia Pac. fr., ingenium, contio L., animus Catonis H., odium O., fides, virtus Sil., Medea Q., Agrippina semper atrox, Poppaea metu atrox T., filia longo dolore atrox T. ogorčena, saevissimi principis atrocissima effigies Plin. iun.; z gen.: atrox odii (v svojem sovraštvu) Agrippina T., negat ullum atrocius esse animal ad conficiendum hominem in aqua Plin., atrocius in aliquem saevire L., labores itinerum atrocius accipiebantur T. s tem večjim srdom, (leges) atrocissime exercuit Suet.
b) (o poveljih, poročilih, govoru) grozljiv, grozeč, preteč, rohneč, rezek, strasten, strahonosen, strašen: imperium, responsum L., edicta, mandata, mendacium, rumor T., atrocibus nuntiis exterritus T., vehemens atque atrox orationis genus Ci., atrocissimae litterae Ci., peroratio in alicuius digitum Plin., contentā voce atrociter dicere et summissā leniter Ci., Verri nimis atrociter minitans Ci., atrociter ferre legem Ci., atrociter in rogationem latoremque ipsum invehi L., de ambitu atrocissime agitur in senatu Ci., atrociter deferre crimen T.; neutr. pl. subst.: haec volgus, proceres atrociora T. so govorili še bolj preteče.

mānō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. kapniti (kap(lj)ati), teči: Enn. ap. Macr., V., Lucr., Tib., Col., fons sub ilice manat O., non semper imbres manant in agros H., alvei manantes per latera T., patribus … manare gaudio lacrimae L., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., licet illi plurima manet lacrima H., diu flevit manantibusque adhuc lacrimis … inquit Cu.; aliquid manat aliquā re kaj teče po čem, mezi (iz česa, po čem), kaj se cedi (curi, curlja, se solzi) iz česa, po čem: simulacrum sudore manavit Ci., culter manans cruore L. okrvavel, krvav; pren.: omne supervacuum pleno de pectore manat H. izgine; subst. manantia -ium, n (= gr. τὰ ῥεύματα) iztoki, izcedki, sluzenje: ulcerum m. Plin. ali samo manantia Plin. izcedki iz gnojne razjede.

2. metaf.
a) razli(va)ti se, širiti se, razširiti (razširjati) se, razpas(ova)ti se: aër, qui per maria manat Ci., multa a lunā manant Ci., sonitus manare per aures Lucr., manavit (sc. malum) per Latium Ci., tertia (sc. pars philosophiae), per omnes partes sapientiae manat et funditur Ci., fidei nomen manat longius Ci. je širšega obsega, ima širši pomen, rumor manat totā urbe L. ali per compita H.
b) iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: omnis honestas manat a partibus quattuor Ci., peccata ex vitiis manant Ci., a Socrate haec omnis philosophia manavit Ci. —

II. pesn. trans. točiti, pretočiti (pretakati), preli(va)ti, od sebe da(ja)ti, (iz)potiti: lacrimas marmora manant O., m. longam salivam Iuv., suco picem resinamque Plin., sudorem purpureum Plin.; pren.: fidis enim manare poëtica mella te solum H. da se samo iz tebe cedi pesniški med = da si samo ti pravi pesnik.

mictus -ūs, m (mingere) mokrenje, uriniranje, opravljanje male potrebe, scanje, izločanje seča, puščanje vode: difficultas mictūs Cael., sanguinis mictus Cael. krvav seč, kri v urinu, (starejše) krvomok.

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.

rudis¹ -e (sor. z raudus [rōdus, rūdus], ruber pravzaprav „krvav“ ali „surov“ [o mesu]) neobdelan, nedodelan, neizdelan, neo(b)tesan, surov, divji, rod: campus V., terra Varr., ager Col., hasta V. neobeljena, caementum T. (Dial.), lana O., Stat. surova, še ne(s)predena, textum, vestis O. sveža, groba, capilli Sen. tr. neurejeni, nepočesani, herba Mart., uva Mart. nezrel; pesn. (o živalih) mlad, nov: Lucan. idr., agna Mart., Amphitrite Cat. nenavajena, nati rudes Val. Fl. novorojeni, neizobraženi.

2. metaf. surov, neumesten, neizobražen, neomikan, neolikan, zarobljen, preprost, rod, robat, neotesan, nevešč, neizkušen, neokreten, neroden, okoren; abs.: forma Ci., simplicitas O., vox incondita ac rudis T., quid cogis rude opus? O., rudis lingua L., rude ingenium Q., H., saeculum Q., T., anni Q., T. mlada, zgodnja, anima Pr. v ljubezni še neizkušena, filia rudis Mart. v ljubezni še neizkušena, nedolžna, tam eram rudis? tam ignarus rerum? Ci., nescit equo rudis haerere ingenuus puer H.; z in z abl. ali pesn. (redko) s samim abl.: in disserendo Ci., nulla in re tironem ac rudem esse Ci., rudis in re navali erat L., in amore Pr., rudis in re publicā, rudis in causā, in iure civili Ci., arte rudis O., rudis studiis Vell.; z ad z acc.: Iust. idr., rudis ad pedestria bella gens L., rudis natio ad voluptates Cu., rudis ad partus eram, ad mala rudis O.; z dat.: fontes rudes puellis Mart. tuji, neobisk(ov)ani od deklic; z gen.: homines rerum omnium rudes Ci., artium L., bonarum artium T., Graecarum litterarum rudis Ci., N., rudis belli H., bellorum Fl. (o slonih), harum rerum Ci., somni O. brez spanja; z inf.: Sil.

Opomba: Komp. in superl. se opisujeta z magis, maxime.