Franja

trānsgressiō -ōnis, f (trānsgredī)

1. prehod, prehajanje, starejše prelaz: ascensus et transgressio Gallorum (preko Alp) Ci.; tudi prehod, prevoz, prevažanje čez morje: praesertim cum brevitas tam angusti fretus, qui terram Africam Hispaniamque interfluit, elegantissime „transgressionis“ vocabulo, quasi paucorum graduum spatium, definita sit Gell.

2. metaf.
a) (v govoru) prehod k drugemu predmetu: oratori quid necesse est surripere hanc transgressionem Q.
b) = gr. ὑπέρβατον hipêrbaton, premestitev, prestavitev, prestava besed, (pre)kršitev običajnega reda besed in stavčnih členov, transgresíja: verborum Ci., Q.; abs.: Corn., Q.
c) prestop, (pre)kršitev zakona, prestopek, prekršek: Ambr., in peccatis transgressio est (sc. legis) Aug.

violātiō -ōnis, f (violāre) (raz)žalitev, (o)nečastitev, (o)skrunitev, (o)skrunjenje, (o)sramotitev, (o)skrumba, kršitev: templi L., religionum Sen. ph., fidei Vell.

praevāricātiō -ōnis, f (praevāricārī) (pre)kršitev dolžnosti, prekršek (prestopek) nad dolžnostjo, prekoračitev (prekoračenje) pooblastil, nepošteno ravnanje, sprevračanje dejstev, poseb. skrivno sporazumevanje (sklepanje dogovorov, tajni dogovor, tajno dogovarjanje) z nasprotno stranko: Ps.-Q., Q., Plin. iun., Icti., Macr., cum multa in Albinovanum de praevaricatione diceres Ci., at praevaricatione est Asicius liberatus Ci., si in reo pecunia absoluto rursusque revocato praevaricationem accusator esse definiat omnem iudicii corruptelam ab reo Ci., quod vir optumus Diogenes Chaldaeis quasi quadam praevaricatione concedit Ci., quo die haec scripsi Drusus erat de praevaricatione a tribunis aerariis absolutus in summa quattuor sententiis Ci., si hoc ante dixisses, potuisti praevaricationem pacisci Sen. rh., Samius, insignis eques Romanus, quadringentis nummorum milibus Suillio datis et cognita praevaricatione ferro in domo eius incubuerit T.

sacrilegium -iī, n (sacrilegus)

1. kraja svetinj, rop svetišča, starejše svetokraja, svetograbež: SUET., IUST., VULG. idr., sacrilegium est rem sacram de templa surripere Q., sacrilegium facere, admittere Q., sacrilegium prohibere, pervestigare L., quod sacrilegium verius quam sacrum Carthaginienses a conditoribus traditum usque ad excidium urbis suae fecisse dicuntur CU., diligentissimā conquisitione fecit, ne cuius ulterius sacrilegium res publica quam Neronis sensisset T.; meton.
a) = ugrabljene (ukradene) svetinje, naropano svetiščno imetje (premoženje): fur onustus sacrilegio PH.
b) = tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: sacrilegium deprehendere Q.

2. (o)skrunitev verstva, (bogo)skrunstvo, osramotitev (oskrunitev, oskrumba, (pre)kršitev, onečastitev, onečaščenje) verskih obredov (bogoslužja, bogočastja), svetoskrunstvo, svetoskrumba, brezboštvo, brezbožno (nizkotno) dejanje, sakrilégij: AP., FL. idr., aliquem sacrilegii damnare N., sacrilegium facere SEN. PH., parum se grate gerere sacrilegium sit SEN. PH.