Franja

alveus -ī, m (alvus)

1. trebušasta, podolgovata globanja, votlina, duplina: apes examina condunt, corticibusque cavis vitiosaeque ilicis alveo V.; poseb. trup ladje: alvei navium S., L.

2.
a) nečke, korito, kadunja: alveo expositi O., alveus, quo expositi erant pueri L.
b) kopanja, jarin: alveus (balnearum) Ci., in alveum descendere Corn., alveus fagineus tepidis impletur aquis O.
c) (nečkasta, t. j. visokorobna) deska za kockanje: tesserae, quas in alveo ludentes iaciunt Vitr.; met. kockanje: Varr. ap. Non., Val. Max.
č) okopni koš: Veg.
d) panj, ulj: rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib.
e) kopanja = iz enega debla izdolben čoln: cavabant ex singulis arboribus... alveos informes L.; pesn. čoln, ladja sploh: simul accipit (Charon) alveo ingentem Aenean V., canas alveus haurit aquas O., portabat sanctos alveus ille viros Pr.
f) rečna struga: assuetae ripis volucres et fluminis alveo V., Tusco denatat alveo H., iumentum ex medio alveo in suam ripam trahere L., nec torrentes influunt, qui placide manantis (amnis) alveum turbent Cu., alv. manu factus Plin. = prekop (naspr. alv. naturalis), alv. solitus T. prava struga.
g) podolgovat jarek, kamor se devajo ključi (= trsne sadike): Col., Plin.

imbrex -icis, f, redko m (imber)

1. žlebasta opeka (za odtekanje dežja), žlebnjak, žlebnik, koritnik: Pl., Plin., tegulae vocatae, quod tegant aedes, et imbrices, quod accipiant imbres Isid.; pesn.: angusti imbrice tecti V. pod nizko streho iz žlebnjakov.

2. metaf.
a) korito za napajanje živine: Col.
b) imbrex porci Mart. neki košček mesa ob svinjskem rebrcu (kot poslastica).
c) prazna dlan, pripravljena za ploskanje: Suet.
č) hripelj (= nosni pretin): narium Arn.

lābrum² -ī, n (iz lavābrum: lavāre)

1. medenica, kopanja, korito, banja, kad(ica), čeber, bečka, beč: culleare Ca., fictilia et lapidea labra (za olje) Col., labrum vocatur a lavatione infantum Isid.; poseb. plávnik = velika kad za maščenje (mečkanje) grozdja: spumat plenis vindemia labris V.

2. jarín = majhen bazen: labra aëna V., marmorea duo labra ante fornicem posuit L., marmoreo labro aqua exundat Plin. iun., unda labris nitentibus instat Stat.

3. velika, ploska medenica v kopeli; uporabljali so jo za poškropitev: Vitr., Ulp. (Dig.), labrum si in balineo non est Ci. ep.; od tod pesn. meton. kopališče, kopel: labra Dianae O.

4. okopni jarek, okop: Aus.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

Nīlus -ī, m (Νεῖλος) Níl

1. reka v Egiptu: Lucr., Vitr., Sen. ph., Lucan., Plin., Iuv., M., Amm. idr., Aegyptum Nilus irrigat et, cum tota aestate obrutam oppletamque tenuit, tum recedit mollitosque et oblimatos ad serendum agros relinquit Ci., septemfluus, septemplex O. po sedmerem ustju, sedemrokavni delti; pooseb. kot rečni bog: V. — Od tod
a) adj. α) Nīliacus 3 αα) nílski: gurges, fontes Lucan., crocodilus Mart., fera (= crocodilus) Mart., olus (= colocasia) Mart., navicularii Aurelianus ap. Vop. αβ) pesn. meton. egíptovski, egipčánski: Niliacis carmina lusa modis O., amor Lucan. = ljubezen do Kleopatre, tyrannus Lucan., acetum Plin., iuvenca (= Io ali Isis) Mart., plebs Iuv., pecus (= Apis) Stat. β) Nīlōticus 3 (Νειλωτικός) Nílov, nílski: aqua Sen. ph., rura Lucan., tellus Mart. γ) Nīlōtis -idis, f (Νειλῶτις) nílska, pesn. = egíptovska: acus Lucan., tunica Mart., aqua Sid.
b) subst. α) Nīli-cola -ae, m (Nīlus in colere) prebivalec ob Nilu = Ponilovec, Egipčan: Prud. β) Nīli-gena -ae, m (Nīlus in genere = gīgnere) = Νειλογενής ob Nilu rojen = Egipčan: Macr.; gen. pl. Niligenûm deûm (po novejših izdajah omnigenûm deûm).

2. metaf. Nīlus -i, m kot nom. apel. struga, korito, rója, jarek, prekop: ductus vero aquarum, quos isti Nilos et Euripos vocant Ci.

trulla (prvotno truella: Dig.) -ae, f (demin. trua mešalnica)

1. mešalnica, zajemalka, poseb. za zajemanje vina iz mešalnega vrča oz. mešalnika (crater) in nalivanje v kozarce: Ca., Varr., Plin., Petr., Mart., Dig. idr., gemmea Ci., Veientanum potare Campanā (= prstene, glinaste) solitus trullā H.

2. ponev (za smolnate bakle (smolníce), žerjavico), žerjavnica: trullis ferreis ignem prae se portabant L.

3. nočna umivalna posoda, nočna medenica ali korito nočnega stola: Iuv.

4. zidarska žlica, kela: Pall.

5. ponev, kozica: Tert.

canālis¹ -is, abl. -ī (pri Ap. -e), m, redkeje f (prvotno adj. iz canna)

1. kar je cevasto = cev, žleb, prekop, jarek: Ca., Varr., Vitr. idr., ilignis potare canalibus undam V., aqua canalibus immissa C., manu canales facere Sen. ph. vodne prekope narediti, in medio (foro) canalis Pl. jarek, speljan do greznice, c. in Capitolio L.; canalis rov v rudnikih: Plin.; pesn. trstna cevka: mella harundineis inferre canalibus V.; pren.: aciem velut canali dirigere Plin. = naravnost, tako tudi canale directo Ap.; tek (tok) govora: pleniore canali fluere Q.

2. arhit.
a) žlebič na stebrni glavi: Vitr.
b) canalis fundi batni žleb pri katapultu: Vitr.

3. medic.
a) opornica, v katero se dene obvezana noga: Cels.
b) cervix (vulvae), quem canalem vocant Cels., c. animae Plin. sapnik.

5. agr. korito pri oljni stiskalnici: Col.

6. bot. rebrce na listu, listna žila: Plin.

pīla¹ -ae, f (iz pīnsere; prim. pīstor)

1. možnar: Ca., O., Col., Plin.

2. neko korito valjalcev: Ca.

polūbrum (pollūbrum) -ī, n (polluere) = gr. λέβης umivalna posoda, umivalnik, pomivalno korito, pomivalnik, umivalna medenica: Arn., argenteo polubro, aureo eglutro L. Andr. ap. Non., neque in polubro mystico coquam carnes quibus satullem corpora ac famem ventris Varr., [polubrum pelluv]ium in [sacrificis vas, quod nos pelvem dicimus] Fest., polubrum quod Graeci χέρνιβα, nos trulleum vocamus P. F., polubrum sinistrā manu teneto, dexterā vasum cum aqua Fabius Pictor ap. Non.

puelus (pyelus) -ī, f (gr. πύελος) kopalna kad, kopanja, kopalno korito, umivalnik, kopelnica, kopalna skalba: poste[a] ibo lav[a]tum in py[e]lum: ibi fovebo senectutem meam: post ubi lavero, otiosus vos opperiar accu[m]bans Pl.

fullōnicus 3 (fullō) valjavski, valjavčev: pila f. Ca. valjavsko korito. Subst. fullōnica -ae, f
a) (sc. ars) valjavstvo, valjavsko rokodelstvo: Pl. (?), Vitr., Lact.
b) (sc. officina) valjavnica, valjavčeva delavnica: Lab. fr., Ulp. (Dig.); enako tudi fullōnica -ōrum, n: Ulp. (Dig.).

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

sīnum -ī, n (Varr., Col.) in sīnus -ī, m (Pl., Serv.), acc. sīnum (Pl., V., Mart.) (prim. skr. sáras- korito, vedro, lit. sìlis jaslice, sìlė korito, lat. situla (obl. je razširjena s t), morda (vendar nezanesljivo) tudi umbr. suiseve (loc. sg. = lat. in sino) in gr. δροίτη lesene nečke, kopanja, korito, krsta) trebušasta (trebušnata, bokasta) lončena posoda za vino, mleko idr. posoda, lonec, torilo.

urvum (urbum) -ī, n (iz * u̯r̥vo-, indoev. kor. *u̯er- upogibati, vrteti, kriviti; vezati, nizati; prim. skr. ūrúḥ stegno, urvám korito, sl. vrv = let. vìrve, lat. [iz razširjenega kor.] vertō, vermis; prim. tudi osk. uruvú meja, mejna pot, gr. ὅρος, jon. οὖρος, dor. ὅρƑος meja, mejna brazda) ukrivljeni del pluga, plugova krivina, s katero so starodavniki določali obseg novega mesta (prim. urvō): Dig., † impurro † fictum ab urvo, quod ita flexum ut redeat sursum versus ut in aratro quod est urvum Varr., quare et oppida quae prius erant circumducta aratro ab orbe et urvo urb[s]es[t] Varr.