Franja

calathus -ī, m (gr. κάλαϑος iz semit.)

1. pletena košarica, pletenica za cvetje, sadje, volno idr.: Vitr., Plin., (floribus) implent calathos lento de vimine textos O., afferat in calatho rustica dona puer O., (caseum) exportans calathis... pastor V. v sirnikih; poseb. košek, v katerega so predice spravljale volno: Iuv., non illa colo calathisve Minervae femineas assueta manus V., telasque calathosque infectaque pensa reponunt O.

2. pren.
a) košku podobna kovinska posoda za tekočine, čaša, kupa, latvica (za mleko): Col., Mart., vina fundam calathis V.
b) = modius korec, ki so ga kot znamenje plodnosti nadeli na glavo Apolonu Hieropolskemu in Jupitru Serapiju: Macr.
c) košarici podobna cvetna čaša: Col. poet., Aus.

cyathus (cyatus, cuatus) -ī, m (gr. κύαϑος)

1. črpalo, korec, zajemalka za zajemanje vina iz mešalnega vrča in točenje v kozarce: statui ad cyathum H. biti postavljen za točaja, puer dignus cyatho caeloque Iuv. vreden točajske službe pri bogovih, stare alicui ad cyathum et vinum Suet. biti točaj pri kom.

2. met.
a) čaša, kozarec, kup(ic)a: Pl., Ter., Varr., Mart., tibi si sit opus liquidi non amplius urnā vel cyatho H.
b) ciat, votla mera za tekoče in suhe snovi, ¹/₁₂ sekstarija = 0,0456 litra: Cels., Col., Plin., tribus aut novem miscentur cyathis pocula commodis H. (slabi pivci so pili ³/₁₂ sekstarija vina, zmešanega z ⁹/₁₂ vode, močnejši pa obratno), qui Musas amat impares, ternos ter cyathos petet vates H., sume cyathos amici sospitis centum H. na prijateljevo zdravje izpij sto ciatov.

gaulus -ī, m (gr. γαυλός)

I. čolničku podobna posodica, čaša, korec: PL. –

II. (gr. γαῦλος) (feničanska) trgovska ladja: GELL., P. F. –

III. (menda tuj.) = merops: ISID.

modius -iī, gen. pl. večinoma modiûm, m (modus)

1.
a) mernik, korec, rim. žitna mera = 16 sekstarijev ali 1/6 atiškega medimna, 8,75 l: Pl., Plin., tritici modiûm CC Ci., mille fabae modii H.; preg.: multi modii salis simul edendi sunt, ut amicitiae munus expletum sit Ci., modio nummos metiri Petr. (o zelo bogatem človeku), pleno modio Ci. ep. obilno.
b) mernik kot mera za druge snovi: oleam puram metiri modio oleario Ca., metientibus dimidium super tres modios explesse L.
c) (kot površinska mera) módij = 1/3 orala (iugerum): Pall.

2. metaf. luknja jadrnika (jambora): Isid.

potērion -iī, n (tuj. ποτήριον)

1. čaša, kupa, korec: at nos nostro Samiolo poterio † tamen bibimus nos, tamen efficimus pro opibus nostra moenia Pl.

2. bot. neka rastl., menda grahovec, tragantovec, kozlinec (Astragalus tragacantha Linn.): Plin.

cortīna -ae, f (najbrž sor. z gr. κυρτός in lat. curvus, še prej pa z lat. corium, cortex, scortum; prim. sl. korec iz skorje narejena posoda; v pomenu „zastor“ iz cum in vertere)

I.

1. okrogla posoda, kotel: Ca., Pl., Plin.; occ. kotlast trinožnik, poseb. tisti, s katerega je Pitija prerokovala v Apolonovem preročišču v Delfih: cortinaque reddidit imo hanc adyto vocem O., (visa est) mugire adytis cortina reclusis V.; od tod met.
a) prerokba: neque te Phoebi cortina fefellit V., c. Delphica Plin.
b) preročišče: antistes Delphicae cortinae, c. Pythica Val. Max. — Trinožnik kot posvetilni dar: exque iis (sc. sibi positis statuis) aureas cortinas Apollini Palatino dedicavit Suet.

2. pren.
a) kotlasta okroglina, nebesni obok: Enn.
b) krog poslušalcev: cum vix in cortina (po drugih corona) quisquam assistat T. —

II. zagrinjalo, zastor, zavesa (prim. fr. courtine, ang. curtain, nem. Gardine): Vulg., Eccl., cortinae sunt aulaea Isid.