Franja

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

praediolum -ī, n (demin. praedium) selski dvorček, posestevce (posestvece) na kmetih, pristavica: quoniam de nostra possessione depulsi in parvo et eo litigioso praediolo relicti sumus Ci., cur non sim in iis meis praediolis quae sunt huius temporis Ci. ep., in praediolis nostris et belle aedificatis et satis amoenis Ci. ep., nam et opus est constitui a nobis illa praediola Ci. ep., sed mea praediola tibi nota sunt Ci. ep., praediolum istud, quod commendatur his dotibus Plin. iun.

rūrālis -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, rurálen: negotia Amm., opus (sc. Hesiodi) Macr. delo, ki opisuje kmečka opravila (= Dela in dnevi); adv. rūrāliter podeželsko, kmečko, kmetsko, selsko, na podeželju, na kmetih: Cass.

rūri-gena -ae, m, f (rūs in gignere) rojen na kmetih, subst. rūrigenae -ārum, m, f kmetsko (podeželsko) ljudstvo, poljedelci, f poljedelke, kmetje, f kmetice, dežel(j)ani, f dežel(j)anke, podežel(j)ani, f podežel(j)anke, vaščani, f vaščanke: protinus Aoniis immittitur altera Thebis pestis, et exitio multi pecorumque suoque rurigenae pavere feram O.

rūrō -āre in rūror -ārī (rūs) živeti na kmetih (podeželju), kmetovati, ukvarjati se s poljedeljstvom: dum ruri rurant Pl., dum in agro studiosius ruror Varr.

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

vīlicō¹ (slabše vīllicō) -āre (vīlicus)

1. biti pristávnik (oskrbnik pristave), biti oskrbnik, „pristavnikovati“, „oskrbnikovati“, oskrbovati (skrbeti za) gospodarstvo: in ea (sc. re publica) quodam modo vilicare Ci., senatu illis (zanje) vilicante Plin.

2. trans. oskrbovati, upravljati, skrbeti za kaj: servus, qui possessionem illam vilicabat Ap. — Kot dep. vīlicor -ārī

1. oskrbovati, upravljati kako pristavo (podeželsko posestvo): Afr. ap. Non., longe ab urbe vilicari Pomp. ap. Non.

2. (pre)bivati, živeti na kmetih: Aus., hic vilicor ante urbem Turpilius ap. Non.

ă̄ger¹ -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.

agrārius 3 (ager) poljski: via Icti. poljska pot (kot zasebna pot, naspr. via publica), mensor (pri zemljemerskih piscih) zemljemerec, operarius Vulg., parentes Aur. epit. ki živi na kmetih, stationes Amm. (vojaške) poljske straže, tudi samo agrāriae (sc. stationes) -ārum, f: Veg.; ki se tiče državnega zemljišča (ager publicus): lex Ci., L., Icti., tudi samo agrāria (sc. lex) -ae, f: Ci. ep. predlog zakona o razdelitvi državnega zemljišča, triumvir L. triumvir, ki vodi tako razdelitev, facultas Ci. ep. možnost, izvesti tako razdelitev, largitio Ci. ep. obilna porazdelitev državnega zemljišča, seditiones L. upori zaradi razdelitve državnega zemljišča, rem agrariam temptare Ci. truditi se za tako razdelitev, huic toti agrariae rationi adversari Ci. ep. vsemu temu namenu razdelitve državnega zemljišča; subst. agrāriī -orum, m agrarna stranka, pospeševalci zakonov o razdelitvi državnega zemljišča, ker so si obetali, da bodo po teh zakonih dobili kaj zemlje, pristaši razdelitve državnega zemljišča: Ci., L.

horridus 3, adv. -ē (horrēre)

I.

1. štrleč, od tod sršav, mršav, dlakav, kosmat, hrapav, raskav, bodljiv: capillus, corpus, iecur Ci., barba V., sus V. ščetinasta, cervix apri O., caesaries (cupressi) O., pilus Col., silva, pelex Iuv.; pesn. z abl. = štrleč od česa, gosto pokrit s čim: barba paedore horrida Poeta ap. Ci., hastilibus horrida myrtus, silva dumis horrida V., Iuppiter horridus austris V.; occ.
a) pust = neobdelan: campus Ci., horridior locus O., horrida humus Sil.
b) (sadje) rezkega okusa (gen.): pomum Plin.

2. metaf.
a) grob = neizobražen, neomikan, neolikan, neotesan, zarobljen, zagoveden, oduren, divji: miles Enn., homo, tribunus plebis Ci., Tubero vitā et oratione horridus Ci., horrida gens V., horridus squamis et cristā Sil., te neglegit horridus H. zagovednež, gumpec, Marius hirtus atque horridus Vell., horridus atque ieiunus Q., vir paulo horridior et durior Plin. iun.; poseb. o govoru: oratio, scripta Ci., verba Tib., quaedam horridiora verba Ci., h. modus dicendi L., horridus ille defluxit numerus Saturnius H. neuravnani, litterae h. Q. trde izreke (gen. qualitatis); v dobrem pomenu = nenakičen, nenalepotičen, preprost: virgo Ter., horridum militem esse debere, non caelatum auro et argento L., h. vita Ci. življenje na kmetih, horride vivere Ci., horride dicere Ci. kratko in jedrnato, horridius utetur ornamentis Ci.
b) osoren, oster, strog: adlocuti sunt … mitius aut horridius T.
c) zoprn, grd, ostuden: sapor, tempestas Plin.
č) grozen, grozovit, strašen, strahovit: horridiores (po drugih horridiore) sunt (Britanni) in pugna aspectu C., horridus irā O., horridus in iaculis V.; o rečeh: paupertas Lucr., bellum, proelia, fata belli, macies, iussa, furor, grando, procella V., aequora H., arma O., Sil., horrida primi sors loci Sil. nevarna; acies T., ruta silvestris horrida ad effectum est Plin.; z drugim sup.: risu et auditu horrida Sen. tr.; z inf. pr. pass.: horrida cerni Lucan. —

II. od mraza se tresoč, — trepetajoč, — drgetajoč: si premerem ventosas horridus Alpes O.; o stvareh ali pojmih (od mraza) grozen, grozno mrzel: hiems O., bruma horrida gelu V., h. December Mart.

lūxuria -ae, f in lūxuriēs -ēī, f (po drugih lŭx...; lūxus¹ -ūs)

1. bujna rast, bujnost, bohotnost, brst(enje), (pre)obilica, (pre)obilje: in qua (sc. oratione) nunc interdum, ut in herbis rustici solent dicere in summa ubertate, inest luxuries quaedam, quae stilo depascenda est Ci., luxuriem segetum tenera depascit in herba V. bujne poganjke, luxuria foliorum V., umoris luxuria Plin.

2. metaf.
a) (iz)obilje, (pre)obilica, preobilje, bohotnost, bohotenje, razkošnost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, nasladnost, uživaštvo, uživanje, sladostrastnost, hlepenje po užitkih, stremljenje po zabavi, po razkošju, potratnost, razsipnost (naspr. frugalitas, abstinentia, temperantia, avaritia): Pr., Vell., Pers. idr., qui nunc luxuriā et lasciviā diffluit Ter., intellegemus quam sit turpe diffluere luxuriā Ci., in urbe luxuries creatur, ex luxurie exsistat avaritia necesse est Ci., si luxuries, Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., odit populus Romanus privatam luxuriam, publicam magnificentiam diligit Ci., patrimonium per luxuriam effundere Ci., nihil pati vini reliquarumque rerum ad luxuriam pertinentium inferri C., nullum signum libidinis, nullum luxuriae videre poterat, contra ea plurima patientiae atque abstinentiae N., aliquem a perdita luxuria ad virtute revocare N., diversisque duobus vitiis, avaritia et luxuria, civitatem laborare (sc. audistis) L., cetera luxuriae nondum instrumenta vigebant O., cultu ad luxuriam magis quam ad magnificentiam exacto Cu., libidinem, luxuriam, avaritiam, crudelitatem ... exercuit Suet., luxuria morum Iust., luxuriae non minor apparatus quam militiae fuit Iust.; meton.: agrestis luxuria L. razuzdanost (razvratnost) na kmetih = razuzdani (razvratni) kmetje. — Kot naslov komedije: primum mihi Plautus nomen Luxuriae indidit: tum hanc mihi natam voluit esse Inopiam Pl.
b) izprijenost, samopašnost, samovolja, objestnost, (pre)drznost, razbrzdanost, ne(o)brzdanost, zlonamernost pri vladanju, nadzoru: victoria tribunorum plebisque prope in haud salubrem luxuriam vertit L.

pāgānicus 3 (pāgānus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: feriae Varr., in paganico (sc. solo, agro ipd.) na kmetih: Cod. I., paganica (sc. pila) Mart. s puhom napolnjena žoga.

2. malikovalski, neverski, poganski: Eccl.

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

tunicātus 3 (tunica)

1. oblečen v tuniko, odet v tuniko: Ci. idr., tunicata iuventus Enn. fr. (o Kartažanih, kar izpričuje semitski izvor tega oblačila), tunicata quies Mart., Sid. (o udobnem življenju na kmetih); revno ljudstvo je nosilo sploh samo tuniko brez toge: tunicatus populus T. (Dial.) ali popellus H. ljudstvo v tuniki („suknjiču“) = revno ljudstvo; tako tudi subst. pl. tunicātī -ōrum, m tunikaši, oblečen(c)i v togo: Ci.

2. metaf. kožo (kože) imajoč: caepe Pers.

vīta -ae, f (vīvere; iz indoev. *gu̯itā, indoev. kor. *gu̯ei̯H- živeti; prim. skr. jīvita življenje, gr. βιοτός življenje, βιοτή življenje, sl. život, življenje, lit. gyvatà življenje; gl. tudi vīvō)

1. življenje: O., Q., Plin. idr., viri in uxores vitae necisque habent potestatem C. oblast nad življenjem in smrtjo, in omni genere vitae N. v vsakem položaju življenja, v vsakem življenjskem položaju, v vsaki življenjski situaciji, in vita Ci., H. ali in mea vita Ci. v vsem mojem (svojem) življenju, in vita esse Ci. = vitam agere Ter., Ci. = vitam vivere Pl., Ter., Ci. ali vitā vivere Pl. (življenje) živeti, vitam tutam vivere Ci. varno živeti, vitam (miserrimam) degere Ci. (kaj bedno) živeti, preživljati (življenje), vitam transire Sen. ph. živeti, preživljati, vitam ponere Ci. ep., N. življenju dati slovo, abire e vita ali cedere (e) vita ali discedere e vita ali excedere (e) vita ali decedere de vita Ci. = vitam evadere Ap. zapustiti (zapuščati) svet, iti s tega sveta, ločiti (ločevati) se od življenja, umreti (umirati), vitam producere N., V. podaljšati (podaljševati) življenje, naspr. vitam abrumpere V. predčasno končati, vitā defungi Cu., Sen. ph., Gell. umreti, profundere (dati) vitam pro aliquo Ci.; pesn.: tenues sine corpore vitae V. sence (rajnih, pokojnikov); metaf. (o drevesih) življenje = trajanje, življenjska doba, obstoj: vita arborum quarundam immensa credi potest Plin., brevissima vita est punicis, fico, malis Plin.

2. meton.
a) življenje = način življenja, tek (tok) življenja, življenjski poklic: Gell., Serv. idr., rustica Ci. podeželsko življenje, življenje na kmetih, vaško življenje, življenje na vasi, miseranda N., ego bonam vitam tibi hodie feci Pl. danes sem ti pripravil dobro življenje = naredil sem ti uslugo, ustregel sem ti, deorum vitam apti sumus Ter. pravo bogovanje (= božansko življenje) bo, cui in opere vita erat Ter., omnibus flagitiis vita inquinata Ci., vitam, naturam, mores hominis cognoscite Ci., vitam instituere S., splendidus in vita victuque N., sapientis vitae exemplum N., imaginem vitae exprimere N., vitam alicuius explicare (enarrare) N. popisati (popisovati) tek življenja, vita hominis ex ante factis spectatur Corn., librum de vita alicuius edere Plin. iun. izdati življenjepis koga; v pl.: inspicere tamquam in speculum in vitas omnium Ter., vitas et crimina discet V.
b) življenje = življenjepis, biografija: vitae excellentium imperatorum N., vitae scriptores Lamp. življenjepisci, biografi.
c) sreča življenja, sreča v življenju, življenjska sreča: paene illusi vitam filiae Ter.
d) sredstva za življenje, živež, hrana, starejše prežitek: reperire sibi vitam Pl., de vita mea Pl.
e) živeči ljudje, svet (prim. gr. βίος): nil sine vita labore dedit hominibus H., hac de re communis vita dubitavit Ci., his vita magistris desuevit quernā pellere glande famem Tib., verum falsumne sit, non vita decreverit Plin., adgnoscat mores vita Mart.
f) življenje = človeku zelo ljuba ali draga oseba: tu vita es mihi Pl., nostrumne Aeschinum, nostrum vitam omnium Ter.; kot ljubkovalna beseda: mea vita (= gr. ζωή) Pl., Ci. ep. ali samo vita Pr. (ti) moje življenje.

Opomba: Star. gen. sg. vitāi: Lucr.