Franja

hāmus -ī, m

1. kavelj, kljuka: Sil., Sid., ferrei hami C., lorica conserta hamis V. iz krožcev, verižni oklep, ferrum curvo tenus abdidit hamo O. do zazobka (zalusti), pars est pulmonis in hamis eruta O. na zazobkih (puščice), velut hamis inuncari alicui rei Col. na kaj tako rekoč pritrditi se s kavlji.

2. occ.
a) trnek, tako re pisces hamo capere Ci. ali ducere, decipere O., occultum decurrere ad hamum H., piscem hamo suspendere O., hamum iacĕre Plin. iun., hamo (na trnek) piscari Suet., hamus catenatus Plin., aureus Suet., angulosus Macr., hami unci O., adunci Suet.; pren.: hamum vorare Pl., Ambr. trnek popasti = dati se ujeti (omamiti, preslepiti), munera mittere in hamo Mart.; meton. vaba, nastava: Sen. ph., Plin. iun., vafer … insidiatorem praeroso fugerit hamo H. ko je prijel za vabo = ko je prejel darila, semper tibi pendeat hamus O.
b) kavelj kot zdravniško orodje: h. retusus Cels., hamis aliquid excipere Cels.
c) mikalnik: ipsa (stuppa) … pectitur ferreis hamis Plin.

3. metaf.
a) v pl. jastrebovi kremplji: curvos dedit unguibus hamos O.
b) rožiček, neko pecivo: Ap.

harpaga -ae, f (gr. ἁρπάγη) kavelj, kljuka: Sis. ap. Non.

manus¹ -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)

1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.

2. meton.
a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).

3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.

4. metaf. roki podobne stvari
a) slonov rilec: Ci. idr.
b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
c) pl. drevesne veje: Stat.
d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.

Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.

marra -ae, f (verjetno aramejska ali arab. izpos.; prim. asir. marru motika, verjetno iz sumer. mar)

1. zobata motika s široko glavo za pletje in ruvanje korenin: Col. poet., Plin., Iuv.

2. metaf. železen kavelj: marris extrahitur Plin.

porculus -ī, m (demin. k porcus)

1. prašiček, prasiček: iubeas, si sapias, porculum adferri tibi Pl., porculis quoque minusculis et haedis tenerioribus victitasse (sc. Pythagoram) idem Aristoxenus refert Gell., lactens Arn.

2. metaf.
a) porculus marīnus morska svinjka, neka riba: praecipue in Moeno Germaniae amne protelis boum et in Danuvio marris extrahitur (sc. piscis), porculo marino simillimus Plin.
b) kavelj, kljuka, klin, obroč, neka priprava pri vinski stiskalnici: porculum in media sucula facito Ca., inter arbores medium quod erit, id ad mediam conlibrato, ubi porculum figere oportebit, uti in medio praelum recte situm siet Ca.

retināculum -ī, n (retinēre) vse, kar zadržuje ali drži = držalo, držaj, držak, držač, vez, kavelj, kljuka, klin, skoba, sponka, penja, penjača, spojka, zapona, zapenjača, vrv, uzda, brzda, vajet: Ca., Col., L., Stat. idr., retinacula equorum V., retinacula classis O. ali navis V. vrvi, retinacula mulae religat H. vrvi, retinaculum vitis V. vitra, vezača, vezalka, tignum distinetur retinaculis Vitr.; pren.: vitae retinacula abrumpere Plin. iun. vezi, abruptis desiderii retinaculis Ap.

Opomba: Sg. le pri Amm.; sinkop. obl. retinaclis: Prud.

uncīnus -ī, m (uncus) kljuka, kavelj, zalust: Ap. idr., ferreus Vitr., ferreus vel ligneus Isid.; atrib.: uncinus hamus Paul. Nol.

uncus¹ -ī, m (indoev. kor. *ang- upogibati, kriviti; prim. skr. añcati (on) upogiba, ankáḥ kavelj, gr. ἄγκος zaliv, dolina, ἀγκών komolec, zgib, ἀγκύλη zgib, jermen, zanka, ὄγκος kavelj, ἄγκῡρα = lat. ancora, lat. ancus, angulus, ānus, ānulus, stvnem. ango, angul = nem. Angel) kavelj, kljuka, skoba, spojka, penja, spona, zapona: Ca., Col. idr., asseres ferreo unco praefixi L.; occ.
a) kavelj ali kavljat drog, s katerim so vlačili trupla usmrčenih hudodelcev po cestah: Suet., uncus impactus est fugitivo Ci., cadavera quoque trahens uncus Sen. ph.; od tod pren.: (sc. necessitati) nec severus uncus abest H., bene cum decusseris uncum Pr. kadar (če) si se rešil enega zla, če si se srečno izognil eni nevarnosti.
b) kavelj kot kirurško orodje: Cels.
c) pesn. sidro, starejše maček: has inter lacrimas legitur piger uncus herenis Val. Fl.

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

carnārius 3 (carō) mêsen; od tod subst.

1. carnāria -ae, f mesnica: Varr.

2. carnārius -iī, m mesojedec, šalj. o ljubitelju mesnatih (obilnih) deklet: Mart.

3. carnārium -iī, n
a) mesarija, mesnica, vojenik, dimnica, včasih tudi mesarski kavelj: Ca., Varr., Col., Plin.
b) mesarsko klanje, mesarjenje: Petr.

harpagō¹ -ōnis, m (iz gr. ἁρπάγη : ἁρπάζω)

1. kaveljčast —, kljukast drog za podiranje zidovja: harpagonum numero effecto C.; occ. kot voj. t. t. ladijski kavelj (ladijska kopika) = na verigo pritrjen, spredaj z železnim kavljem okovan drog, s katerim so pritegovali sovražno ladjo (manus ferrea kljuka spojka pa je neposredno na verigi viseča kljuka, ki je služila v isti namen): Auct. b. Hisp., Fl., hi manus ferreas atque harpagones paraverant C., asseres ferreo unco praefixi — harpagones vocantur — ex Punicis navibus inici in Romanas coepti L., harpagones et manus (sc. ferreas) Pericles Atheniensis (addidit) Plin.; Cu. istoveti kopiko s kljuko spojko: ferreae quoque manus — harpagonas (sic!) vocant — … praeparabantur.

2. metaf. kot psovka za grabežljivega človeka = zmikavt, ropar: Pl.

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

manica -ae, f (subst. adj. iz manus, pravzaprav ročna reč, stvar za roko) večinoma v pl.

1. (sc. vestis) dolg rokav na tuniki, ki je segal čez roko in tako nadomeščal naše rokavice, gr. χειρίς; nosile so ga le ženske in mehkužniki v Rimu ter kmetje pozimi: Varr., Ci., T., Iuv., Plin. iun., Isid., Non. idr., tunicae manicas habent V.

2. (sc. catena) ročna spona (starejše vklepnica, pota), žabica, v pl. tudi lisice, okovi: V., Ap., Val. Fl., Cod. Th., inicite huic manicas Pl., in manicis et compedibus te tenebo H.; pren.: sic laqueis, manicis, pedicis mens irretita est Luc. ap. Non.; metaf. pritegovalni kavelj, kljuka pritezača, kopíka, ladijski kavelj (sicer imenovan harpago ali manus ferrea): ast alias manicaeque ligant teretesque catenae Lucan. — Poznolat. pisano manicha: Hier.

dēns dentis, m

1. zob (človeški in živalski): Pl., Varr., Cels., Plin. idr., dentibus … in ore constructis manditur atque ab his extenuatur et molitur cibus Ci., eorum (dentium) adversi Ci. prednji zobje, ruit dentesque … exacuit sus V. čekane, dentes aprorum O., deus eburneus Ci. ali eburnei dentes L. slonovi okli, slonova kost = (pesn.) Indus dens Cat., dentes Indi O., Numida dens O., Libycus d. Pr., d. Erythraeus Mart., d. eburnus ali niveus Cl.; d. domitus (leonus) O. zob ukročenega leva, (leonis) blandus d. Mart. le igraje poprijemajoči, ne zgrabljajoči zob; preg.: aliquem albis dentibus deridere Pl. bele zobe kažoč smejati se komu, režeč (= hudo) smejati se komu, venire sub dentem Petr. v žrelo (v roke) priti komu; pren.: uničujoči „zob časa“: vitiata dentibus aevi O.; podobno: leti sub dentibus ipsis Lucr.; vse oglodavajoči „zob nevoščljivosti“, „zob zavisti“: hoc maledico dente carpunt Ci., iam dente minus mordeor invido H., siquis atro dente me petiverit H., cruento dente lacessiti H., quia laedere vivos livor et iniusto carpere dente solet H., dente Theonino circumrodi H., malignitatis dentes vitare Val. Max., mordaciorem improbo dente appetere Ph., culpans in me aliquid maledico dente Aug.

2. pren. zobaste stvari: dens ancorae V. kavelj, d. vomeris, aratri V. = d. curvus O. ukrivljeni konec lemeža, curvus Saturni d. V. kosir, vinjek, d. uncus V. kramp, kopača, isto (v pl.) ruricolae dentes Lucan.; dentes serrae Vitr., Plin. ali perpetui dentes (serrae) O. zobje na žagi, dentes forcipis Varr., dentes pectinis Varr. ali insecti dentes O. zobje (tkalskega) grebena, densus d. Tib., Cl. gost (z gostimi zobmi) glavnik, fixus d. Tib. kljukec, tatinski ključ, dentes muri Vitr. nazobčano zidovje (ki veže pročelna zidova).

Opomba: Gen. pl. dentium; da je le dentum pravilna oblika, trdi napačno: Varr.

ferreus 3 (ferrum)

I.

1. železen, iz železa: aedes, fores, limina Pl., clavi Pl., C., ensis, securis Varr. fr., manus C., L., Cu., Lucan., Fl. kljuka, kavelj, kopika, taleae C. mucro, turris V., trulla L., catenae Val. Max., fibula Q., lorica T., anulus Suet., litterae Suet. vdolbene in z železom izpolnjene črke; pesn. (enalaga): ferreus imber Enn., V. ali f. tempestas Sil. ploha železnih puščic, ferrea telorum seges V., ferreus hastis horret ager V. strči (srši) od železnih sulic.

2. železu podoben, železast: color Plin.

3. k železu spadajoč: fabrica Plin. obdelovanje železa.

4. v železo oblečen, oklepljen: equitatus Amm. oklepniki. —

II. metaf.

1. trden kot železo, trden, močan, trajen, nespremenljiv: Cat., in patientia laboris … ferrei prope corporis animique L., quo ferrea resto? O., patiens et ferreus Iuv. somnus V. trdno spanje = smrt (prim. gr. χάλκεος ὕπνος Hom.), vox, iura V., decreta veterum sororum O., sors vitae O.

2. železen, jeklen = trdosrčen, brezčuten, brezsrčen, neobčutljiv, krut: virtus dura et quasi ferrea Ci., ferreus essem Ci. quis tam, fuit ferreus? Ci. ferrei sunt isti patres Ci., os tuum ferreum Ci., nesramna, frons Plin. iun., gens V., age, ferrea, gaude! O., bellum O., ferreus iste fuit, qui … Tib.; tako tudi: ferrea proles Ci. ali progenies V. ali saeculum (naspr. aureum) Lamp. ali saccula Suet. ali anni Fl. železni, železna; kot ret. t. t. = okoren, nespreten: Atilius f. scriptor Ci.

sariō (boljše kot sarriō) -īre -īvī in -uī -ītum (prim. skr. sr̥nī́- srp, sr̥nyas srpast, sr̥ṇī́ḥ kavelj za priganjanje slonov; prim. lat. sarculum in iz razširjenega kor. glag. sarp(i)ō -ere) okopa(va)ti zemljo, setev s kopuljo (kopačo, motiko), (o)trebiti plevela, (o)pleti: frumenta bis CA., segetes VARR., COL., fabam PLIN., locum rastris ligneis PLIN., saxum MART.; abs.: non semper occant prius quam sariunt rustici PL.; impers.: saritur diebus XX PLIN.