Franja

attegia -ae, f (kelt.) koča, šotor: Iuv.

cabanna -ae, f koča (vinogradniških čuvajev): Isid. (ki piše capanna, ker izpeljuje besedo iz glag. capere).

casa -ae, f (prim. cassis1, castula)

1. vsaka preprosta stavba, koča, koliba, lesenjača, baraka: Varr., Ci., Lucr., L., V. idr., casa frondea O. zelena lopa, hladnica, piscatoria Petr., pastoralis Amm., casae stramentis tectae C. lesenjače v taboru, aedificare casas H. hišice s kamenčki graditi (otroška igra); preg.: ita fugias, ne praeter casam Ter. beži tako, da ne zdirjaš mimo zavetja (v pogubo).

2. met. podeželsko (vaško) posestvo, kmetija: Cass.

culmen -inis, n (prim. celsus in columen)

I.

1. vrh, najvišja točka, kopa: culmina Alpium C., c. montium Plin., c. Tarpeium Suet.; c. caeli Ci. (Arat.) nebesna kupola, po drugih zenit.

2.
a) arhit. sleme, zatrep: c. aedis Iovis L., tecti V., O., Cu., tecta domorum culmina V., tugurī congestum caespite culmen V., ruit alto a culmine Troia V. s svoje višine, villarum culmina fumant V., mersae culmina villae O., columen in summo fastigio culminis Vitr., c. domus Suet.; od tod slamnata (s slamo krita) koča: Sen. ph., in pesn. hiša: Val. Fl., Sen. tr.
b) človeško teme: hominis L.

3. pren. višek, vrhunec: a summo culmine fortunae L., summo de culmine lapsus Lucan., illum summo de culmine rerum morte petit Lucan., culmen omnium rerum tenere Plin., pars haec pervenit ad culmen Plin., summum c. Iovis Sil., c honoris mei Ap., auctoritatis Aug., regale Cl. knežja visokost.

— II. pesn. bil, slama: durae culmen inane fabae O.

pergula -ae, f (iz pergere kakor tegula iz tegere) prizidek, lopa, napušč, baraka kot

1.
a) prodajalna, trgovina, štacuna: Ulp. (Dig.).
b) umetniška delavnica, ateljé: pictorum Luc. ap. Lact., Plin., Ulp.
c) menjalnica: Plin.

2. učilnica, šola: in pergulā docere Suet. (o retorju), pergulae magistrales Vop.; meton.: omnis p. Iuv. cela, vsa šola = vsi učenci.

3. koča, baraka (bivališče revežev, naspr. aedes -ium = palača): Petr., Aus.

4. javna hiša, bordél, kurbišče, kupleráj: Pl., Pr.

5. zvezdoslovno opazovališče, zvezdna opazovalnica, zvezdarna, observatórij (na ravni strehi): Suet.

6. podstrešna soba, podstrešnica, mansárda kake najemne hiše (insula): Tert.

7. brajda, brajdišče, plánta, sèp: Col., pergulae umbrosae Plin.

praesaepe -is, n ali praesaepēs ali praesaepis -is, f, tudi praesaepium -iī, n in praesaepia -ae, f (praesaepīre) ograja, ograda

1. (nav.) sg. jasli: ad praesaepium Pl., ad praesaepe O., Ph., bonas praesaepēs Ca., praesaepium (acc.) Ap., Eccl., praesaepio (dat.) Ap., (abl.) Plin., Ap., in praesaepiis Varr.; metaf.: praesaepia (na nebu) Plin. = phatnae; scurra vagus, non qui certum praesaepe (zaničlj. = stalen obed) teneret H.

2. pl.
a) hlev, obor, borjač, borjak, štala: praesaepīs hibernae Ca., stabant equi in praesaepibus altis V., olida ad praesaepia Iuv., alta praesaepia (sg.) Col., Prud.
b) metaf. hiša, koliba, baraka, koča, kočura, stanovanje, bivališče, gostilna, krčma: intra praesepīs meas Pl. = v moji hiši; verum audis in praesaepibus Ci. v vlačugarskih hišah, v bordelih, v beznicah, apes fucos a praesaepibus arcent V. od medenih piskrcev (= košev, panjev, uljev).

sagēna -ae, f (tuj. σαγήνη) velika mreža, vlačilna mreža, vlačníca, vléčnica, drága, tudi vlak, drédža, kóča, metálka, plávarica, potegálka, strgáča, tartána, tráta: VULG.

trāgula² -ae, f (trahere; prim. trāgum in traha) trágula

1. vrsta mreže, ki se vleče po dnu vode, vlačilna mreža, vlačníca, koča, draga: usus eius ancoralibus maxime navium piscantiumque tragulis et cadorum obturamentis Plin.

2. vláčica (demin. vlaka, gl. traha, trahea): de his quae iumenta ducunt, tragula, quod ab eo trahitur per terram Varr.

trāgum¹ -ī, n (trahere) trágum = vlačníca, koča, draga, mreža, ki se vleče po dnu vode: et „trahit“ recte, quia hoc genus retis tragum vocatur Serv.

tugurium -iī, n (nam. tegurium: tegere?) koča, bajta, koliba, uta, šupa, lopa, starejše pojáta kmetov in poljskih čuvajev s streho, narejeno iz slame, ruše ali trstja in segajočo do tal: parvum L., agreste Val. Max., rusticanum Hier., pauperis tugurī culmen V., in casis tuguriis habitare Varr., tugurio se occultare S. ali se abdere Aur., tugurium ut iam videatur esse illa villa Ci., tugurium canis Ph. pasjica, pasja hišica, pasja uta.

caespes, slabše cēspes, -itis, m

1. izrezan in odstranjen kos ruše, drn, trat(nic)a: Lucan., Plin. iun., Sil., Stat. idr., ad aggerem caespites comportare C., ara gramineo de caespite fiat O., primum exstruendo tumulo caespitem Caesar posuit T.

2. met.
a) ruša, drnje, trata: Tib., Petr., Stat., hastam de caespite vellit V., de caespite virgo se levat O., c. gramineus V., O., sedere in caespite nudo Suet., summa caespitum Plin.
b) žrtvenik iz ruše: Iuv., T., Ap., positus carbo in caespite vivo H.
c) koča iz ruše: fortuitum spernere caespitem H.
č) hort. šop laskov na korenini, šopasta korenina: V. (Georg. IV, 273), Plin.
d) ruši podoben izrastek na trti: Plin.

gurgustium -iī, n (gurges) borna koča, beznica, slaba krčma: SUET., AMBR., in gurgustio habitare CI., ex gurgustio prodire CI.

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

taberna -ae, f (najbrž nam. *traberna iz trabs; prim. osk. trííbúm = domum, aedificium, tríbud = aedificio, tríbarakkiuf (n. sg. f.) = aedificium, trííbarak[avúm] = aedificāre, umbr. tremnu = tabernāculo)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža: mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres (palače bogatinov) H., tabernae obscurae humili sermone H.

2. poslovalnica, delavnica, prodajaln(ic)a, trgovina, lokal, starejše opravilnica: Sen. ph., Hier., Serv. idr., per tabernas coeptus ignis T., taberna libraria Ci. ali samo taberna H., Mart. knjigarna, knjigarnica, unguentaria Varr., sutrina T. čevljarna, čevljarska delavnica, čevljarnica, lanionis L. mesnica, argentaria L. menjalnica, cauponia Icti. točilnica.

3. krčma, gostiln(ic)a, gostišče, tabêrna: deversoria Pl., in tabernam devertere Val. Max., lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas Ci., Durrachium Hadriae taberna (beznica) Cat.

4. polkrožna arkada, starejše obločnik = gledalnica v cirkusu, namenjena gledalcem za večje udobje (pri Plutarhu: ϑεωρητήριον): in circo totas tabernas compararunt Ci. — Kot nom. propr. Tres Tabernae Ci., Vulg. Tri taberne, kraj ob Apijevi cesti pri Ulubrah.

tabernāculum -ī, n (taberna: dicuntur tabernacula a similitudine tabernarum Fest.)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža, šotor: Plin. idr., regium L., militares Ci., ducis T., tabernacula statuere N., C., ponere Ci., detendere C., L. podreti, tabernaculum constituere Auct. b. Afr.; pren.: qui in unā philosophiā quasi tabernaculum vitae suae collocarunt Ci.

2. occ. (v avgurskem jeziku) koliba za opazovanje, opazovalnica, opazovališče, motrišče: tabernaculum capere izbrati opazovališče, npr. recte prav, po predpisih, v skladu s predpisi, vitio napačno, ne prav, v neskladju s predpisi: Ci., L.

cella -ae, f (prim. gr. καλῑά koča, skedenj, gnezdo, lat. cēlāre, occulere, clam, color, cilium)

1. sobica, izba: Ter., cella, quod eā celentur, quae esse volumus occulta P. F.; poseb. celica, čumnata, izbica sužnjev, slug, revežev, postranska soba blodnic, soba v kopališčih: Ca., Varr., Ci., Vitr. idr., angustis eiecta cadavera cellis H.; celica v ječi: Ps.-Q.

2. shramba, skladišče, klet: Vitr., H., Col., pistor domi nullus, nulla cella Ci., c. vinaria Ca., Varr., Ci. vinski hram, olearia Ca., Ci. klet za olje, Cato Siciliam cellam penariam rei publ. nominabat Ci. žitnico, Capua cella atque horreum Campaniae Ci.; kot t.t.: in cellam dare, emere, imperare, sumere Ci. za domačo (kuhinjsko) potrebo, quod tibi senatus cellae nomine concesserat Ci. kot užitek. Šalj.: cella promptuaria = carcer Pl., reliqui in ventre cellae uni locum Pl. pustil sem prostor še za eno jedilno shrambico (= za jedi, ki še pridejo).

3. stan za perjad: c. anserum Col. gosinjak, columbarum Col. golobnjak.

4. celica v satovju: Plin., (apes) distendunt nectare cellas V.

5. del svetišča, kjer je stal kip božanstva: kapela: Vitr., Val. Max., Plin., Gell., aurum ex aliis templis in Iovis cellam collatum L.; met. sploh svetišče: in cella Concordiae collocare armatos Ci.

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.