Franja

Zadetki iskanja

  • grammaticus 3, adv. -ē (gr. γραμματικός) slovničen, jezikosloven: ars CORN., grammaticas ambire tribus H. društva slovničarjev, jezikoslovcev, possis illud grammaticum, hoc rhetoricum magis dicere Q., gramatice loqui Q. – Od tod subst.

    1. grammatica -ae, f: CI., SUET. ali (v gr. obl.) grammaticē -ēs, f: Q. (γραμματική sc. τέχνη) slovnica, slovnična znanost, jezikoslovje, filologija = grammatica -ōrum, n: CI.

    2. grammaticus -ī, m jezikoslovec, filolog, razlagalec in presojevalec knjižnih del, slovstveni zgodovinar, slovničar, učenjak: Q., SUET., ut si grammaticum se professus quispiam barbare loquatur CI., in grammaticis poëtarum pertractatio, historiarum cognitio, verborum interpretatio CI.
  • litterātor -ōris, m (litterae)

    1. učitelj začetnih naukov, osnovnošolski učitelj: Fr., litterator ruditatem eximit, grammaticus doctrina instruit Ap.

    2. učitelj jezika (jezikov), jezikoslovec, slovničar: Lamp., munus dat tibi Sulla litterator Cat.

    3. polizobraženec, polovičar v znanju, psevdoučenjak, nedouk (naspr. litteratus, litteras sciens pravi učenjak): sunt qui litteratum a litteratore distinguant, ut Graeci grammaticum a grammatista, et illum quidem absolute, hunc mediocriter doctum existiment Suet. (De grammaticis 4), alter litterator fuit, alter litteras sciens Gell.
  • capella -ae, f (demin. capra) kozica, koza: veniunt ad mulctra capellae H., simae capellae V.; capella scite facta et venuste Ci. kipec v podobi koze; pren. Kapela, zvezda v Vozniku, ki vzide 1. maja: Plin., Oleniae sidus pluviale capellae O. — Kot nom. propr. Capella -ae, f Kapela, ime več rim. rodov, poseb.

    1. Capella, rim. elegik, Ovidijev sodobnik: clauderet imparibus verba Capella modis O.

    2. Statilius Capella Statilij Kapela, rim. vitez v Vespazijanovem času: Suet.

    3. Cap. Antistius Kapela Antistij, jezikoslovec (litterator) v Komodovem času: Lamp.

    4. Martianus (Marcianus) Minneus Felix Cap. Marcijan Minej Feliks Kapela iz Madavre v Afriki, učeni slovničar v 2. pol. 5. st. po Kr.: Cass. — Od tod adj. Capelliānus 3 Kapelov, kapelski: Mart.
  • Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

    1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

    2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

    3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

    4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

    5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.
Število zadetkov: 4