Franja

amictus -ūs, m (amicīre)

1. zagrinjanje, zakrivanje: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci. služi za ogrinjalo, indutui et amictui... sacerdotibus... usurpatur Ap.; occ. način ogrinjanja in nošnje kakega oblačila, nabranost, nabor gub (posebno na govornikovi togi), zgib, noša: nihil est facilius quam amictum imitari alicuius aut statum aut motum Ci., am. angustus, neglegentior Q.; na kipih: statuam esse eiusdem status, amictus, anulus, imago ipsa declarat Ci. ep.

2. met. vrhnje oblačilo, ogrinjalo, halja, plašč: croceo velatus amictu O., duplicem ex humeris reiecit amictum V. plašč iz dvojnega blaga, purpureus am. H., Tyrii amictūs O. škrlatni plašči, lineus T. ali sacer am. Val. Fl. = daritvena halja (svečenikov), Graeci amictūs (= χλαῖναι pri javnih igrah) T.; preg. (po gr. pregovoru): quem mater amictum dedit, sollicite custodire Q. = skrbno držati (ne odvaditi) se tistega, česar se je človek v mladih letih navadil; pesn. tudi tančična oglavna poveza (vitta), ki so jo rabili pri molitvah, nekaka tančica ali koprena: capita ante aras Phrygio velamur amictu V., purpureo velare comas amictu V., caput glauco contexit amictu (nympha) V.

3. pren. odevalo, pokrivalo, zastor: nebulae amictus V. ali nebularum amictus Stat. meglen zastor, caeli mutemus amictum Lucr. zrak, ki nas obdaja, curvi vomere dentis iam... scindite amictūs Col. poet. zeleno odejo zemlje, terras caeco nox condit amictu Sil.; pren.: amictu periurii fugiendi Amm. pod pretvezo.

amiculum -ī, n (amicīre) ogrinjalo, halja, vrhnje oblačilo, plašč: amicae amictus amiculo Ci., purpureum am. L. kraljevski škrlat, duplex agreste am. N. kmečki plašč iz dvojnega blaga, amiculum abicere, exuere amicula Cu., aureum ei (Iovi Olympio) detraxit amiculum gravi pondere Ci.; feralia amicula Ap. mrtvaški prti; pren.: novissimum homini sapientiam colenti amiculum est gloriae cupido Fr.

ependytēs -ae, m (gr. ἐπενδύτης) vrhnje oblačilo, halja: Hier.

mūtātōrius 3 (mūtāre) (iz)menjalen, (iz)menjavi namenjen, za (iz)menjavo: vestes, vestimenta Vulg., indumentum Tert.; subst. mūtātōrium -iī, n oblačilo za preobleko, preobleka, halja: Vulg.

armilausa (armilausia) -ae, f (gr. ἀρμελαύσιον) vojaška vrhnja halja, pogosto rdeče barve: Paul. Nol., Isid.

lacerna -ae, f (menda = „odtrgan kos sukna“ in sor. z lacer, lacinia) halja z oglavnico (kapuco), lacêrna, ki so jo nosili Rimljani ob slabem vremenu tudi preko toge in jo ob vratu zapenjali z zaponko (fibula): Vell., Sen. ph., Iuv., Mart., Suet., Cl., cum calceis et toga, nullis nec Gallicis nec lacernā Ci., caput obscurante lacernā H., quamprimum nostrā facta lacerna manu O., lacerna est pallium fimbriatum Isid. lacerna je resast plašč.

palla -ae, f

1. do nog segajoča vrhnja halja, gubasta halja, gubast plašč rimskih dam, ki so ga nosile vrh stole, kadar so hodile ven, pála: Plin., H., Mart. idr., longae tegmen pallae V.; tudi plašč tragiških igralcev, citrašev, bogov idr.: Corn., Tib., Val. Fl., Stat. idr., pallae repertor Aeschylus H.; v nepravem pomenu spodnja obleka: Circe pallam induta, insuper murato amictu circumvelatur O.

2. zavesa, zastor: cum inter dicentes et audientem palla interesset Sen. ph.

peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)

1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.

2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact.

stola -ae, f (tuj. στολή)

1. stóla, dolgo, od vratu do gležnjev segajoče žensko oblačilo: Varr., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Dig., Cass. idr., Dianae amplum signum cum stola Ci., stola longa O., ad talos stola demissa H., cunnus velatus stolā H.; meton. imenitna gospa, odlična gospa (dama), imenitnica, patricijka, aristokratka, plemkinja, plemenitnica, plemenitašinja: hic iuvenum coetu stola mixta Stat., ut inviolata … stola relinqueretur Val. Max., inter stolam plebemque Plin.

2. metaf. kot moško oblačilo, ki je segalo do gležnjev, dopetna halja, talar, talarna toga: Enn. ap. Non., amicti stolis albis Vulg.; poseb. talar
a) piskačev (ob Minervini svečanosti): Varr., quid sibi personae, quid stola longa (sc. tibicinis) volunt? O.
b) Izidinih svečenikov: Ap. — Kot priimek rim. Stola -ae, m Stóla, npr. Sex. Stola Sekst Stola: Ci.

synthesis -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύνϑεσις sestava, sklad)

1. skupina skupaj spadajočih posod, jedilni servis, starejše namizje: Stat., septenaria Mart.

2.
a) skupina naenkrat oblečenih oblačil, vsa oprava, obleka: Dig., sic micat innumeris arcula synthesibus Mart.
b) metaf. lahko domače vrhnje oblačilo, nočna halja, hišna halja, ki so jo nosili zlasti za mizo, na Saturnov praznik tudi na cesti, spalna suknja: mutata tibi est synthesis undecies Mart., synthesibus dum gaudet eques dominusque senator Mart.

syrma -atis, n (tuj. σύρμα)

1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.

2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.

laena -ae, f (izpos. χλαῖνα) léna, volnena halja, ki so jo ob slabem vremenu in pozimi nosili nad tuniko, plašč: Pl., Varr., Pers., Sil., Mart., Iuv., cum … sacrificium publicum cum laena faceret Ci., Tyrioque ardebat murice laena demissa ex humeris V., hyacinthina Hier. (o leni neke hotnice).

pullus³ 3 (iz *pul-no-s, *pu̯l̥n-o-s; prim. skr. palitáḥ, lat. pallēre, gr. πολιός siv) umazanobarven, temnobarven, sivočrn, črn(i)kast: Varr. idr., capilli O., ficus, myrtus H. zamolklo (temno) zelena, terra Ca., Plin. sivočrna (kot posebno rodovitna zemljina, prst), nigra terra, quam pullam vocant Col.; poseb. pulla vestis O., Varr. ap. Non. ali toga Ci. ali pullum pallium Fl. sivočrna = žalna obleka, žalna toga, žalna halja, pulla tunica Ci. sivočrna = delavska tunika, delavska plahutača (prostakov); ta oblačila so bila narejena iz sivočrne nebeljene volne; metaf.: pullus sermo Varr. preprost; pesn.: pulla stamina O., Mart. žalovite, nesrečne niti (Park); subst. pullum -ī, n temna (zamolkla) barva, temno blago, temna tkanina: obstrusa carbasa pullo O. črno obrobljena oblačila; pl.: pulla decent niveas (sc. puellas) O. temno (črnina) pristaja belopoltim dekletom.

tālāris -e (tālus) do gležnjev segajoč, dogleženjski: tunica talaris Ci., Fr., Hier., Lact. = halja dogležnjica, talar; subst. tālāria -ium, n

1. deli okoli členka, členki: ubi morbus talaria coepit intendere Sen. ph.

2. krilati čeveljci, krilate opanke ali sandale, kakršne je imel Merkur: V., motis talaribus aëra findit (sc. Perseus) O., (sc. Minervae) pinnarum talaria adfigunt Ci.; preg.: talaria videamus Ci. ep. mislimo na beg.

3. neka mučila, bodisi = gr. ἀστραγαλωταί s koščicami prepleteni biči (knute), bodisi (verjetneje) = gr. ποδοστράβαι, mučilo, klada, za stiskanje nog: ceciderat flagellis senatores: ipse effecit, ut dici posset solet fieri torserat per omnia, quae in rerum natura tristissima sunt, fidiculis, talaribus, eculeo, igne, vultu suo Sen. ph.

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.