Franja

amussis, acc. -im, f (morda iz hebr. amatha ravnalnik) tesarsko ravnilo, kotnik, kotomer, grezilo: Sis. ap. Char., Varr. ap. Non., Aus.; pogosto ad amussim po ravnilu, po potezi = popolnoma pravilen, natančno izmerjen (umerjen), natančen, točen: numerus non est, ut sit ad amussim Varr. je le okroglo število, si diva gens sit ad am. Varr. ap. Non., talionem ad am. aequiperare Gell., ad am. verum esse Macr. do pičice; tako tudi samo amussim: P. F.

bolis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. βολίς puščica)

1. žareča puščična pozračnina: Plin.

2. grezilo, svinčnica: Vulg.

catapeirātēs -ae, m (gr. καταπειρατής) grezilo: Luc.

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

molybdis -didis, f (gr. μολυβδίς) ali molybdus -ī, m (gr. μόλυβδος) grezilo (čisto lat. plumbum): Stat.

perpendiculum -ī, n (perpendere) svinčnica, grezilo, merilna vrv, grezilna vrv, perpendíkul, perpendíkel; večinoma ad perpendiculum po svinčnici, navpično, pravokotno: Ci., C., Vitr., Col., Hyg., Plin. idr., atqui si id crederemus, non egeremus perpendiculis non normis non regulis Ci. fr., ad perpendiculum columnas exigere Ci., haec cum machinationibus immissa in flumen defixerat festuculisque adegerat, non sublicae modo derecte ad perpendiculum, sed prone ac fastigate C., perpendiculo respondere, a perpendiculo recedere Vitr., quantas enim dimetiens habeat septimas, tantas habere circulum duo et vicesimas, tamquam plane a perpendiculo mensura caeli constet Plin., tamen altitudinem perpendiculo si metiare Ap.; pren.: ad p. seque suosque habuit Aus. sebe in svoje je držal „na tesno“ („na vrvici“), do sebe in svojih je bil strog, nasci autem putatur, cum parva declinatione velut e perpendiculo superiectum egerit solem Amm., palatinas dignitates velut ex quodam tribuens perpendiculo Amm.