Franja

ārea -ae, f

1. plan, ravan, odprt (nezagrajen) prostor: planissima campi area O., area pelagi Sil. površina, lice.

2. pren. o raznih planih toriščih:
a) gumno, gumnišče, skedenj: frumentum de area tollere Ci., cum in areis frumenta sunt Ci., area... ingenti aequanda cylindro V.
b) dirkališče, poprišče: mediā areā (circi) L., artes, omnis quibus area servit Mart.; occ. poprišče, polje: nunc teritur nostris area maior equis O., patet in curas area lata meas O. širno polje se odpira mojim skrbem = mnoge skrbi me tarejo, vitae tribus areis peractis Mart., quidquid inter fortunae aream geritur Boet.
c) stavbišče: prata et areas emere Ci., domum dirui iussit, ut monumento area esset L., domo quaerenda est area H.
č) dvorišče: palma in area enata L., resedimus in area domūs Plin. iun.
d) planišče, (mestni) trg: area Vulcani L. pri Vulkanovem svetišču, area Capitolii L. ali area Capitolina Suet. na Kapitoliju, area fori Suet.
e) igrišče, terišče, shajališče: campus et areae repetantur H.
f) ploščina zemljišča: Ci. (Parad. VI. 51).
g) leha, greda: Varr., Col., Plin.
h) gumnišče (za lov na ptice), ptičnica: auceps quando concinnavit aream Pl.
i) grobišče, pokopališče: Tert.
j) sušilnica za sol: areae salinarum Vitr.

3. pren.
a) obstret okrog sonca ali meseca: Sen. ph.
b) pleša na glavi: Cels., Mart.
c) geom. α) ploskev, ravnina: Q., Gell. β) ploščina geometrijskega lika: Vitr.

pulvīnus -ī, m (beseda neugotovljenega izvora)

1. blazina, sedežna blazina, sedalnica, vzglavnik, vzglavnica, vzglavje: Pl., Cat., Mart., Plin., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., in lecticā erat pulvinus perlucidus Melitensis Ci., epistula super caput in pulvino posita S., epistulam pulvino subicere N., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N.

2. metaf. vsaka blazinasta vzpetinica
a) leha, greda, ogon: Varr., Col., Plin., Plin. iun.
b) skladovnica (skladanica) opek v skednju: testaceis pulvinis fibulantur Col.
c) sipina, peščena plitvina, melina (v morju): Serv.
d) dvignjen sklad (nanos, kup, plast, sloj) peska in rezanega kamenja v vodi, da se nanj postavi steber: Vitr.
e) vzpetina, vzvišek, dvignjeni del v vinski tlačilnici (stiskalnici, preši): Ca.
f) blazina pri katapultu: Vitr.

tīgnum -ī, n (morda iz *tegnom, po drugi (manj verjetni) teoriji iz *teksnom (k tegere) = krovni les)

1. tesarski (stavbni) les (material): G. (Dig.), Ulp. (Dig.).

2. hlod, bruno, greda, lega, tram ipd.: Pl. idr., tigna duo transversa iniecerunt C. prečnika, tigna trabesque Lucr. podolžniki in prečniki, tigna cava Pr. plovila, capita tignorum extrema C., superficies tignaque, tigna ambusta L., tigna bina sesquipedalia paulum ab imo praeacuta C., modicis instravit pulpita tignis H., revulsa ingenti ruinā tigna sonuerunt Sen. ph.

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

vibia -ae, f greda, poveznik, sloneč na prečniku (vara); od tod preg.: sequitur vara vibiam Aus. zlo sledi iz zla, zmota izhaja iz zmote.

līliētum -ī, n (līlium) greda lilij: Pall.

ob-iex (obex) -icis, m, f (obicere)

1. zapah, prečka, prečnik, prečna greda, starejše prevórnica: Pl., Sen. tr., Sil., Cl. idr., portas obice claudere O., ferrati portarum obices T., postes emunire obice V.

2. nasip, jez: Sen. tr., Cl., maria alta tumescunt obicibus ruptis V., se tegere obice saxi V.

3. pregrada, zagrada, zapreka, ovira, barikada: per obices viarum ire V., via clausa suā obice L., portarum obices subversi T.; pren.: claudit nos obice portus V. oklepa nas morska zapreka = obdaja nas morje.

4. metaf. zapreka, ovira: nullae obices Plin. iun. nobenih ovir = neoviran dostop.

porrīna -ae, f (porrum) porova (lukova) gred(ic)a, porova (lukova) zelenjava: Arn., quotannis porrinam serito, quotannis habebis quod exsimas Ca., ex redactu fructuum holeris et porrinae Icti.

tollēnō -ōnis, m (tollere)

1. dvigovalna greda, starejše greda zamašnica, tj. greda, ki leži počez na drugi gredi in se na enem koncu vzdigne, če jo na drugem potisnemo dol: Pl. ap. Fest., Plin.

2. occ.
a) ročnik ali (starejše) vaga pri vodnjaku: Fest.
b) žerjav, dvigalo, zavzdižnik, stroj za vzdigovanje pri obleganju: L., Sil., Veg.

trabālis -e (trabo)

1. greden, tramov: clavus H. gredni klin, gredni žebelj (podoba trdnosti); pren.: metus ille vos habet, ne velut trabalibus clavis affixi corporibus haereatis Arn.; preg.: rem claro trabali figere Ci. trdno pribiti.

2. gredast, brunast, tramast = močen (močan) kot greda (tram) ali trden kot greda (tram) ali debel kot greda (tram): telum V., tela Amm., hasta Stat., vectis Cl.

trānstrum -ī, n (trāns)

1. prečnik, prečna greda, prečni tram, (pri poslopjih) razpirač (razpornik, razpora) ali (po drugih) goltnik, goltniško povezje, povezno bruno: C., Plin., Vitr., transtra dicuntur tigna, quae ex pariete in parietem transiguntur Fest.

2. prečna klop na ladjah, veslarska (veslaška) klop: Ci., C., L. epit., V., Pers.

violārium -iī, n (viola) vijolična greda, greda vijolic: Varr., O., Prisc., Serv., inriguumque bibant violaria fontem V., tum violaria et myrtus et omnis copia narium spargent olivetis odorem H., iam Phrygiae loti gemmantia lumina promunt et conniventes oculos violaria solvunt Col. poet., cum rore serenus alget ager sparsosque bibunt violaria sucos Cl.

epistȳlium -iī, n (gr. ἐπιστύλιον) greda, ki je položena čez stebre, arhitrav: Varr., Vitr., Plin.

Tigillus -ī, m Tigíl = „Grednik“, „Brunčnik“, Jupitrov vzdevek, ker drži svet skupaj kot kaka greda (tigillum): Aug.

vāllus¹ -ī, m (osnovna obl. *u̯alno- iz indoev. kor. *u̯el-, *u̯al- upogniti (upogibati), valiti (prim. vāllis); prim. skr. vala- bruno, greda, drog, gr. ᾗλος (iz *Ƒάλνος) žebelj, kol, lat. vāllum (kot kolekt. k vāllus), got. walus palica, stvnem. wurzala = nem. Wurzel; izpos.: nem. Wall okop, nasip)

1. kol: Plin., exacuunt vallos V. kole za trte, trtne kole, trtno kolje, sudes et acuto robore valli V.

2. occ.
a) okopni kol, stolpič, palisada, v pl. tudi naperki: (sc. Scipio) militem cotidie in opere habuit et XXX dierum frumentum ad septenos vallos ferre cogebat L. epit., induere se acutissimis vallis C.; kolekt. okopno kolje: qui labor … ferre vallum Ci., ferre secum vallum L., caedere vallum, vallum caedere et parare L.; od tod
b) kólje, (o)hlodje, hlodovje, kolišče na okopu, okop, palisada, nasip: duplex vallus, vallus contra hostes, vallus humiliore munitione C.; pesn. metaf.: vallus pectinis O. zobje (glavnika).