Franja

ēgeriēs -ēī, f (ēgerere) govno: Paul. Non.

līmus² -ī, m (ali iz *loimos, sor. z linere, prim. lat. lēvis, stvnem. leim, leimo = nem. Lehm ilovica, stvnem. līm = nem. Leim lepilo, klej, apno ali pa iz *slīmos iz indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar = lat. līmāx (gl. līmāx))

1. blato (ki se useda na dno vode), glen, mulj, palúd: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis Lucr., amnis … obducto late tenet omnia limo V., amnes limum felicem trahunt V. oplajajoče (rodovitno) blato, aqua limo turbata H., in vadis haesitantis frumenti acervos sedisse inlitos limo L.; metaf.: pectora … limo vitiata malorum O., ad limum V. do dna.

2. črevesno blato, govno, iztrebki, lajno: Pall., lēvis l. V. kravjak (po drugih: spolzka ilovica).

3. blato, ki se česa drži, nesnaga, umazanija: gravis veteri craterae limus adhaesit H., l. dentium Cael.

4. glina, ilovica, il(o): limus durescit igni V., princeps l. H. prva ilovica (iz katere je Prometej oblikoval ljudi).

Opomba: Stlat. je beseda masc. in fem. po Prisc.

merda -ae, f (indoev. *smorHdo- iz baze *smerHd- smrdeti; prim. sl. smrad, smrdeti, lit. smárdas vonj, smrad) človeško in živalsko blato, govno, iztrebki: bubula Veg., merda fuit (o pokvarjeni jedi) Mart.; v pl.: Mart., Ph., merdae albae corvorum H.

obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. -ē (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

2. metaf. kosmat =
a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.

olētum² -ī, n (olēre) govno, iztrebki: P. F., hoc iuvat? Hic, inquis, veto quisquam faxit oletum? Pers.

scybalon -ī, n (tuj. σκύβαλον) iztrebek (iztrebki), blato, govno, človéčjak (človéčjek): TH. PRISC.

stercus -oris, n (etim. še nedokončno pojasnjena beseda)

1. človeški ali živalski iztrebki, odpadki, blato, gnoj, govno, lajno: Ca., Iuv., Fest., Isid. idr., hominis Varr., stercus, quod homines faciunt Col., stercus columbinum Varr., Plin. golóbjak, golóbjek, golobji iztrebek, caprinum Varr. kózjak, kózjek, kozji iztrebek, ovillum Varr. óvčjak, ovčji iztrebek, asininum Varr. oslovsko blato (govno), oslovski iztrebek (iztrebki), equinum Varr. kónjščak, kónjšček, konjski iztrebek, supra (adv.) stercus iniectum Ci., creta colorque stercore fucatus crocodili H.; v pl.: Lamp., stercora aequare Col.; kot psovka: nolo stercus curiae dici Glauciam Ci. umazanec.

2. metaf. žlindra, izvarek, starejše troska: plumbi stercus Marc.

lāser -eris, n (prim. lāserpīcium)

1. jelenovčev sok, „vražje govno“, „ôžnik“, azafetida (Asa foetida), na zraku strjen smolnati mleček, ki ga daje rastl., imenovana lāserpīcium ali sirpe = jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“ (Ferula asa foetida Linn.): Cels., Col., Plin., Ap., Marc., L., Cyrenaicum Col., P. Veg. (gr. ὀπὸς Κυρηναϊκός); šalj.: l. Arretinum Augustus ap. Macr. (o Mecenatu).

2. bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“: laseris radix ali radicula Plin. — Soobl. lāsar -aris, n: Plin.

lāserpīcium (lasserpītium, lāsarpīcium, lāserpītium, lāsarpītium) -iī, n (iz lac sirpīcium = mleček rastline, imenovane sirpe (gr. σίλφιον, gl. sirpe); zaradi njene smolenosti je ljudska etim. izpeljevala -pīcium iz pix smola in osamosvojila laser) bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček („vražje govno“, „ôžnik“, azafetida) (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: Ca. fr., Col., Plin., hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

sirpe -is, n (beseda izhaja iz istega vira kot gr. σίλφιον; morda je afr. izvora) bot. = laserpitium jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček, imenovan „vražje govno“ ali „ôžnik“ (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: teque oro et quaeso, si speras tibi hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

crocodīlēa -ae, f (gr. κροκοδειλεία) krokodilščak = krokodilovo govno, kot domače zdravilo: Plin.

ēgerō -ere -gessī -gestum

1. iznesti (iznašati), odnesti (odnašati), proč spraviti (spravljati), odvesti (odvajati): Auct. b. Alx., Min., Lact., Hier., Veg., tantum nivis egerendum fuit L., egerere fluctūs O. vodo iz ladje zajemati, pecuniam ex thesauris Cu., limo egesto Cu., egerere humum alte (iz velike globine) Cu., humum scrobibus, stercus e columbariis Col., silices humeris Plin., praedam T.

2. occ.
a) izprazniti (izpraznjevati): Augeae κόπρον Varr. fr. izkidati, tota (Aetna) cavernas egerit Lucan., egerere regium stabulum Lact. govno kidati iz kraljevega hleva, ventrem Cael. otrebiti (otrebljati) se; pesn.: egessit Dorica castra rogis Pr. je izpraznil tako, da je zažgal mrtvece, urbes alternis mortibus eg. Stat.
b) metati iz sebe, (iz)bruhati, (iz)bljuvati, od sebe dajati: (lacus) certo anni (tempore) bitumen egerit T., harenarum moles egeruntur Iust., egerere dapes O., aquam vomitu Cu., sanguinem, urinam Plin.; (o vodovju) izlivati, med. izlivati se: palus, leni quam fallens (Apsus) egerit undā Lucan., idem lacus in flumen egeritur Plin. iun.
c) potrošiti, uporabiti (uporabljati), potratiti: in exsequias totos census egerere Ps.-Q.
č) proč (z)vleči, odvleči, odvesti (odvajati): humanas opes a Veis L., pecuniam clam ex aerario L., invenit … victorem … praedam ex hostium tectis egerentem L., egerere aurum (ex templis), bona in tributa T.

3. pren.
a) pregnati (preganjati): expletur lacrimis egeriturque dolor O., multum vitalis spiritūs egestum T. jo je zapustilo.
b) kaj iz ust spraviti = izustiti, zagnati (zaganjati): querellas Lucan., iras ululatibus Sil.
c) (čas) prebiti, preživeti (preživljati): totaque querelis egeritur fletuque dies Vel. Max., numquam tanto paventibus ulla nox Minys egesta metu Val. Fl.
č) po spominu kaj zapisati: quos (sermones) subinde egeram Sen. ph.