Franja

mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

2. meton.
a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.

Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).

Āter mōns Črno gorovje v notranji Afriki: Plin.

Cambūniī montēs Kambunsko gorovje, ki tvori mejo med Makedonijo in Tesalijo: L.

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

Cercetius mōns (Κερκετήσιον ὄρος) Kerketijsko gorovje,

1. južni Pindov podaljšek v Tesaliji: L., Plin. (ki piše mons Cercetii).

2. na Samu: Plin.

Ciminius lacus: Col. ali pesn. Ciminī lacus: V., Sil. Ciminsko jezero v Etruriji zahodno od Falerijev; gozdnato gorovje ob njem: Ciminius mōns: L. ali Ciminius saltus: L., Fl. ali nav. Ciminia silva: L., Front. Ciminsko gorovje. Od tod vsa tamkajšnja pokrajina Ciminia -ae, f Ciminija: Amm.

collis -is, abl. sg. -e, redk. (Lucr.) -ī, m (prim. celsus) brdo, grič, holm, hrib, vzpetina: peragravi vallīs Agrigentinorum atque collīs Ci., c. inops parvusque L., arduus ascensu L., domum habuit in colle Quirinali N., c. Dianae Mart. Aventinski grič, colles supini V., Vulg., vitiferi Plin. vinske gorice, montani colles Plin. brda na gorovju; pl. tudi = gorovje: Sil., Pyrenaei colles Amm.

Corduēna -ae, f (Γορδυηνή) Korduena (Kordvena), pokrajina v Veliki Armeniji (zdaj Kurdistan): Amm. Od tod preb. Corduēnī -ōrum, m (Γορδυηνοί) Korduenci (Kordvenci) (današnji Kurdi): S. fr., Plin.; tudi Gordyaeī -ōrum, m (Γορδυαῖοι) Gordiejci: Cu., in gorovje v njihovi pokrajini Gordyaeī montēs (τὰ Γορδυαῖα ὄρη) Gordiejsko gorovje: Cu.

Daedala -ōrum, n (Δαίδαλα) Dedale,

1. trdnjava v Kariji, ki je spadala k otoku Rodu: L., Plin.

2. pokrajina in mesto ob Hoaspu v Indiji: Cu. Od tod montēs Daedalī Dedalsko gorovje: Iust.

Dindyma -ōrum, n (τὰ Δίνδυμα, sc. ὄρη) Dindime: V., O., Col., Val. Fl., ali Didymus -ī, m: Cat. in Dindymus -ī, acc. -on, m (sc. mons): O., Plin. Dindim, Didim, Di(n)dimsko gorovje (zdaj Murat Daği) v Frigiji pri Pesinuntu, posvečeno boginji Kibeli. — Od tod adj.

1. Dindymēnē -ēs, f (ἡ Δινδυμήνη μήτηρ) Dindimska boginja (mati) = Kibela: H., Cat. (z gen. Dindimenae).

2. Dindymus 3 (Δινδύμιος) dindimski: castra Cybebes Col. poet., cantica Aus.; subst. Dindyma -ōrum, n (sc. sacra) tajno Kibelino bogoslužje: Min.

Graupius mōns Grávpijska gora ali Grávpijsko gorovje v Kaledoniji (Škotski), vzhodno od današnjega Dundeeja: T.

Hermīnius -iī, m (sc. mōns) Hermiínijsko gorovje v jugovzhodni Luzitaniji (zdaj Serra da Estrêla na vzhodu Portugalske): Auct. b. Alx.

Macrocremni(ī) montēs -ōrum, m Makrokrémnijsko gorovje, gorska veriga blizu Dnestra: Plin.

Paropamīsus (Parapamīsus) -ī, m (Παροπάμισος, Παραπάμισος) ali Paropanīsos (Parapanīsos) -ī, m (Παροπάνισος, Παραπάνισος) Paropámiz (Parapámiz, Paropániz, Parapániz), Paropámiško gorovje (zdaj Hindukuš) v Aziji med Indom in Oksom: Cu., Mel., Plin. — Od tod Paropamīsadae (Parapamīsadae) -ārum, m (Παροπαμισάδαι, Παραπαμισάδαι): Cu. ali Parapanīsadae -ārum, m: Amm. ali Paropamīsiī -ōrum, m: Mel. Paropamízadi (Parapamízadi) Parapanízadi, Paropamízijci. preb. pokrajine ob južnem obronku Paropamiza. — Soobl. Propanīsadae -ārum, m Propanízadi: Mel.

Pȳrēnē -ēs, acc. -en, f (Πυρήνη) Piréna

1. ena od petdesetih Danajevih hčera: Hyg.

2. Bebrik(s)ova hči (Bebryx), Heraklova (Herkulova) ljubica, pokopana na Piren(ej)skem gorovju, ki nosi po njej tudi ime: Sil.; meton. =
a) Pirénsko gorovje, Pirenéjsko gorovje: Tib. (ki meri Py̆rēnē), Lucan.
b) Hispánija: Sil. — Od tod adj.
a) Pȳrēnaeus (Pȳrēnēus) 3 Pirénin, pirénski, pirenéjski (pirenájski) α) = po Pireni imenovan: Pyrenaeus saltus C., L. ali Pyrenaei saltūs C. ali Pyrenaeus mons Sil., Mel. ali Pyrenaei montes C., L., tudi samo Pȳrēnaeus -ī, m (sc. mons) L., Plin., Sen. ph., Fl. Piren(ej)sko gorovje (pogorje), Pireneji (med Hispanijo in Galijo). β) = k Piren(ej)skemu gorovju sodeč, na (po) Pirenejih se nahajajoč: nives Lucan. (ki meri: Py̆rēnaeae), Venus Plin. na Pirenejih čaščena, iuvenci Cl.
b) Pȳrēnāicus 3 pirénski, pirenéjski (pirenájski): nives Aus.

saltus² -ūs, m

1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m²: VARR.

4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.

Alburnus -ī, m Alburen, visoko gozdnato gorovje v Lukaniji, vzhodno od Pesta (Paestum): V.; tudi tam čaščeni „gorski bog“: Tert.

algidus 3 (algēre) mrzel (naspr. calidus): nix Cat., saxa Prud.; subst. algidum -ī, n mraz, hlad: Praenestinum alg. Symm. Od tod

I. subst. (nom. propr.)

1. Algidus -ī, m (sc. mons) Algid, mrzlo, gozdnato gorovje z obilnimi pašniki pri Tuskulu v Laciju, prastari kraj Dianinega bogočastja: Ci., L., H. idr.; od tod pesn. adj. Algidus 3 algidski: Algida terra O. svet okrog Algida, secessus Mart. (o naseljih na Algidu).

2. Algidum -ī, n Algid, ekvovska gorska trdnjavica na Algidu: L., Fl.

— II. adj. Algidēnsis -e, algidski, na Algidu rastoč: genus raphani Plin.

Amāzōn -onis, acc. -onem in -ona, f (Ἀμαζών) Amazonka, nav. pl. Amāzonēs (pesn. -ĕs) -um, acc. -onas, f (Ἀμαζόνες) Amazonke, po mitu bojevit ženski rod, ki med seboj ni trpel moških in se je preselil s Kavkaza ter nastanil ob Termodontu v Pontu, na temiskirskih poljanah, na otokih Lesbu in Samotraki, celo v Grčiji (Beociji, Atenah): S. fr., V., O., Cu. idr.; pren.: quicumque meo superarit Amazona ferro O. junakinjo v ljubezenskih bojih. — Pozna soobl. Amāzōna -ae, f: Hyg., Tert. — Od tod adj.

1. Amāzonius 3 (Ἀμαζόνιος) amazonski: pharetra V., securis H., O., vir Amaz. O. = Hippolytus kot sin Tezeja in neke Amazonke, Amazonius mons Plin. Amazonska gora, del Taverskega pogorja v amazonski pokrajini ob Termodontu; blizu njega Amāzonium -iī, n Amazonij, amazonsko taborišče, pozneje mesto nedaleč od Temiskire: Mel., Plin.

2. Amāzonicus 3 (Ἀμαζονικός) amazonski: parma, pelta Plin., secures Suet., montes Amazonici Mel. ali Taurus Amazonicus Plin. Amazonsko gorovje, Amazonski Taver = mons Amazonius (gl. pod 1.) Subst. Amāzonis -idis, f (Ἀμαζονίς) Amazonka, nav. pl. Amazōnides -um, f (pesn. soobl. = Amāzones) Amazonke: V., Pr., Val. Fl.; sg. kot naslov nekega Marzovega (Marsus) pesmotvora: Mart.