Franja

vīgintī, num. card. (pravzaprav du. neutr. „dve desetici“ (iz indoev. kor. *u̯- > *u̯-ei-,*u̯-ī; prim. duo, decem); prim. skr. viṃśati = gr. εἴκοσι [iz Ƒείκοσι], narečno Ƒίκατι, Ƒείκατι) dvajset: Pl., N., Plin., Suet. idr., viginti dies, unum et viginti annos natus Ci., his annis viginti Ci. v teh 20 letih, viginti annorum militia L.; pesn.: quattuor hinc rapimur viginti et milia raedis H. = quattuor … et viginti milia; vīgintī virī, tudi vīgintīvirī (okrajšano XXvirī) -ōrum, m kolegij dvajsetih mož, dvajseteri možje, dvajseteričarji, dvajseteričniki, dvajseterica, večinoma kot izreden urad ali odbor, poseb. pa kot komisija za razdelitev zemljišč med vojake, ki jo je ustanovil Cezar v obdobju, ko je bil konzul: Ci. ep., Suet., Vell., Front.; sg. vīgintīvir (Xxvir) član kolegija dvajsetih mož, dvajseteričar, dvajseteričnik: Plin.

bīcessis -is, m (pravzaprav vīcessis, kakor pri Prisc.: vīgintī in as) dvajset asov: Varr.

vīcēnālis -e (vīcēnī) dvajset vsebujoč (imajoč), dvajseten, dvajsetiški: sphaera Ap. ki ima 20 enakih strani (ploskev).

vīcēnārius 3 (vīcēnī) dvajset vsebujoč (imajoč), dvajseten, dvajsetiški: lex quina vicenaria (quinavicenaria, quinivicenaria) Pl. = Pletorijev (Plajtorijev) zakon (lex Plaetoria; kdaj je bil sprejet, se ne ve natančno), ki je še ne 25 let stare Rimljane ščitil pred oderuštvom s tem, da jim je prepovedoval izposojo denarja, fistula Vitr., Front. cev iz 20 palcev široke pločevine; subst. vīcēnārius -iī, m dvajsetletnik: Arn.

vīcēnī -ae -a, gen. pl. vīcēnum (Col.), num. distributivum (vigintī)

1. po dvajset: Varr., C., L. idr.

2. dvajset skupaj, dvajset hkrati (naenkrat): Plin., Mart. — Soobl. vīgēnī: Col.

vīcennium -iī, n (vīciēs in annus) (doba, obdobje) dvajset let, dvajsetletje: Dig.

vīcēssis -is, m = viginti asses dvajset asov: Prisc. — Soobl. vīgēssis: Mart., M.