Franja

habitus² -ūs, m (habēre)

I.

1. držanje, stanje: durante adhuc habitu, in quo mors quemque deprehenderat Cu., h. sedentis Suet., h. corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun. (o truplu Plinija starejšega).

2. sinekdoha zunanjost, podoba, postava: h. oris Ci., L. obličje, Himera in muliebrem figuram habitumque formata Ci., virginis os habitumque gerens V., h. corporis Cu., T.; occ. čedna postava, ličnost: lupi Ambr.

3. occ. zunanjost, noša, pogosto v zvezi: habitus atque vestitus, habitus vestitusque, habitus cultusque, cultus habitusque Ci., L. idr., h. virginalis Ci., pastorum L., regum Persarum Iust., citharoedicus vel tragicus Eutr., fabrilis Arn. kovaška, kovača, nuptialis Aug.; meton. obleka, oblačilo, oprava: proiecerat heros virgineos habitūs O., ubi Dardanios habitūs vidit V., luxurians h. Sen. rh. razkošna obleka, potratnost v obleki, permutato cum uxore habitu Q., sparsi per domos occulto habitu T.; preg.: suo habitu vitam degere Ph. v svoji koži (ne v izposojenem lepotičju) živeti. —

II. metaf.

1. kakovost, stanje, položaj, razmere: locorum V., Sen. rh., domicilii Col., Italiae Ci., h. novae fortunae et … novi ingenii L., pecuniarum L. stanje premoženja, maris, labentem civitatis statum in pristinum habitum revocare Val. Max., naturae h. Cu. naravna (prirojena) sposobnost, naturae ipsius habitus prope divinus Ci. prirojena, skorajda božanska nadarjenost.

2.
a) telesno ali duševno stanje, zdravje, razpoloženje, razpoložênost: corporis Ci., cum floreret optimo habitu Ci. pri najboljšem zdravju, animi h. Ci., h. animorum T.
b) razpoloženje = javno mnenje: civitatis Vell., provinciarum T. v provincah.

3. vedenje: civilis h. Cu. olikano vedenje.

4. kot fil. t. t.: pridobljena posebnost, — sposobnost, — zmožnost, — osebna lastnost, — značilnost: Ci.

īnflexiō -ōnis, f (īnflectere)

1. z(a)vijanje, zavoj, držanje: Amm., quasi helicis inflexio Ci. kakor zavoj kake rastline plezalke, laterum inflexio fortis ac virilis Ci. krepko in moško držanje prsi, infl. orbis Ci.

2. metaf. kot gram. t. t. pregibanje: in adverbio temporum significationes non de eiusdem soni inflexione nascuntur Macr.

retentus -ūs, m (retinēre) zadrž(ev)anje (zadržavanje), držanje: dextera quin etiam ludo concessa vagatur aera petens fraudesque animi persolvit avari terribili lucro vivosque imitata retentus cogitur adductis digitos inflectere nervis Cl.

schēma -atis, n in schēma -ae, f (tuj. σχῆμα)

1. (= habitus) drža, držanje, položaj telesa, obraza, kretnja, gesta, premik(anje), izraz na obrazu, gib(anje), ustop, obnašanje, poseb. plesalca, pantomimika idr.: LUC. AP. NON., SUET., AP., LAMP. idr., filius in me incedit sat hilarā schemā CAECIL. AP. PRISC.

2. oprava, obleka, oblačila, noša, nošnja: Bacchico cum schemate NAEV. AP. NON., processi huc cum servili schema PL.

3. podoba, lik, figura: utinam pisciculi te schema sine cruribus videam CAECIL. AP. PRISC.

4. geometrijski lik: sphaeroides schema, geometrica schemata VITR.

5. retorična figura
a) v širšem pomenu vsak govorniški obrat in ustroj, s katerima se poživi in popestri govor: SEN. RH. (ki piše tudi scema), unde illa non iniucunda schemata, „Paene excidi mihi,“ et „Fugerat me,“ et „Recte admones“ Q.
b) v ožjem pomenu prikrito govorjenje, olepšano govorjenje, cvetličenje, govorjenje v prilikah ali podobah: qui (sc. Zoilus) id solum putaverit schema, quo aliud simulatur dici quam dicitur Q., nec schemas loquebatur PETR. v podobah (prilikah), schemate non dubio, sed aperte nominat illam MART., schema frigidum PETR. mrazen, hladen izraz.

Opomba: Dat. in abl. pl. schematis: PLIN., (gr.) schemasin: VARR. FR., schematibus: LAMP., schemis: AP.

sustentātiō -ōnis, f (sustentāre)

1. opiranje, podpiranje: casae Serv.

2. metaf.
a) vzdrževanje, prehranjevanje, prehrana, reja, sustentácija: mulieris Ulp. (Dig.).
b) vzdrževanje: sui Lact.
c) zadrževanje, obotavljanje, zavlačevanje, odlog, odložitev, odgoditev, pomuda: cum habeat aliquam moram et sustentationem Ci.; occ. (kot ret. figura) zadrževanje, držanje poslušalcev v napetosti: Cels. ap. Q.

sustentātus -ūs, m (sustentāre)

1. držanje (samega sebe) pokonci: levia sustentatui (po novejših izdaja sustentui), gravia demersui Ap., calanticae Aus.

2. metaf. podpiranje, podpora: digna filii dei sustentatu Hier.

sustentus -ūs, m (sustinēre) držanje (samega sebe) pokonci: levia sustentui, gravia demersui Ap.

attentus, abl. -ū, m (attendere) napon, držanje v naponu, napetost: cum oculorum suspenso attentu Cael.

tenācitās -ātis, f (tenāx)

1. trdno držanje, trdno oklepanje, trpežnost, držečnost: unguium tenacitate Ci., Plin. s trdno držečimi kremplji.

2. metaf.
a) skopost, skopuštvo, škrt(av)ost, pohlep: causam tenacitatis video L.
b) zvestoba, zvestost, pomnljivost, pomnjenje, (dober) spomin, zapomnitev, starejše pomnežljivost: tenacitas memoriae Hier.

capistrum -ī, n (capere)

1. oglavnik, uzda, zaprega, usnjen nagobčnik: Varr., frenare ora capistris O., mollia, ferrea capistra V.; pren.: maritali iam porrigit ora capistro Iuv. že se podaja v zakonski jarem.

2.
a) zanka za držanje česa: Ca.
b) zanka, s katero se priveže trta h kolu: Col.

ērēctiō -ōnis, f (ērigere) postavitev: Amm., Vulg., firma (corporis) erectio Vitr. trdno držanje života; pren. napuh, ošabnost: erectio eorum Vulg.