Franja

in-comma -ae, f in incomma (encomma) -atis, n (gr. ἔγκομμα) dolžinska mera vojaškega novinca: Isid., Hier.

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

cubitum -ī, n in cubitus -ī, m (cubāre; prim. gr. κύβιτον komolec)

1. (nav. v obl. cubitus) komolec, laket, tudi podlaket: Pl., Corn., Cels., Plin., Q., in cubitum innixus N., ter sese attollens cubitoque adnixa levavit V., cubito innixa sinistro O., cubito aliquem tangere H., Pers.; pri obedu so Rimljani ležali sloneč na levem komolcu: in cubitum iam se conviva reponet H., cubito remanete presso H. s komolcem, potisnjenim (v blazino), cubitum ponere apud aliquem (vulg. = accumbere apud aliquem) Petr.

2. met.
a) krivina, zavoj: orae Plin.
b) laket (vatel) kot dolžinska mera = 24 digiti = poldrugi čevelj = od komolca do konca sredinca (nav. v obl. cubitum): Plin., Suet., cubitum longae litterae Pl., columella tribus cubitis altior Ci., fossam sex cubita altam ducere L., gladii tenues longi quaterna cubita L.; preg. (grško): assiduo cursu cubitum nullum procedere Ci. ep., cursitare ac ne cubiti quidem mensuram progredi Suet.

dōdrāns -antis, m (iz *dēquadrāns, torej za četrtino manj od celote) tri četrtine ali devet dvanajstin: aedificii reliquus d. Ci. ep., moriens testamento adoptavit eum heredemque fecit ex dodrante N. in mu je volil tri četrtine svojega imetja, prim.: (Caesar) Gaium Octavium ex dodrante (instituit heredem) Suet.; solvere dodrantem Mart. tri četrtine svojega dolga; poseb.
a) (kot ploščinska mera) tri četrtine orala: Col. idr., bina in Latino iugera, ita ut dodrantem ex Privernati conplerent L.
b) (kot dolžinska mera) tri četrtine čevlja, devet palcev: (crassitudines graduum) tenuiores dodrante Vitr., quinque pedes et dodrans Suet.
c) (kot časovna mera) tri četrt(ine) ure: dodrantes horarum Plin., dodrantes semunciae Plin. 47,5 minute.

dupondius (dupundius, dipondius, dipundius) 3 (= duo asses pondo)

1. kot kovanec, vreden dva asa, dupondij (dupundij, dipondij, dipundij), dva asa: Varr., G., Prisc., Ambr., Hier., Vulg., si dupondius tuus ageretur Ci. ko bi šlo za dupondij tvojega premoženja, cum coepi, matrem meam dupundii non facio Petr. mi ni dosti do lastne matere; svoje lastne matere ne poznam, numera mapalia; nemo dupondii evadet Petr. nobeden, ki iz njih pride, ni kaj prida.

2. kot dolžinska mera = dva čevlja: Col. — Soobl. dupondium -iī, n: po Varr.

iūgerum -ī, n (sor. z iungo, iugum; nova tvorba k pl. iūgera = gr. ζεύγη od gr. ζεῦγος)

1. oral (ploskovna površinska mera, približno 2500 m 2 = 1/4 hektara): duo milia iugerûm campi Leontini Clodio rhetori adsignasti Ci., medimnum ex iugere decumano dari poterat Ci., ita partes fecit in ripā nescio quotenorum iugerum Ci., in Hispaniā ulteriore metiuntur iugis, in Campania versibus, apud nos in agro Romano ac Latino iugeris Varr., donare clientem iugeribus paucis Iuv.

2. kot prevod gr. πλέϑρον dolžinska mera = 100 grških ali 104 rimskih čevljev: Plin.

palmus -ī, m (palma) dlan

1. kot grška dolžinska mera = 4 prste (palec = 1/4 rim. čevlja (gr. παλαιστή in δῶρον)): Plin., Vitr.

2. kot rimska dolžinska mera = 1 rimska ped = 12 palcev: Varr., palmi altitudine Plin.

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

2. meton.
a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

stadium -iī, n (tuj. στάδιον)

1. stádij, dolžinska mera (= 600 grških čevljev, tj. 185 m ali 240 korakov); gen. pl. stadiûm, redkeje stadiōrum: Ci., S. ap. Non., Cu., Col., Plin., Amm. idr.

2. meton. (1 stadij dolgo) dirkališče, dirjališče, tekališče, stádion (štádion): Eutr. idr., qui stadium currit Ci., ut in stadio cursores exclamant Ci., excitavit … stadium et ōdīum Suet.; metaf. pot, tekma, tekmovanje, dirka: in stadium artis rhetoricae prodire Corn., me … in stadio eiusdem laudis exercuit Ci., alter in stadio laudis versabatur Ap. — Soobl. stadius -iī, m: Macr. (z acc. pl. stadios).

triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

5. kot dolžinska mera
a) tretjina orala (iugerum): Col.
b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.

ūncia -ae, f (nam. *oin(i)cia (k ūnus) > *oincia > *ōncia > *ŏncia > ūncia)

1. únča, úncija, dvanajstin(k)a, dvanajsti del asa in sploh vsake dvanajstdelne celote
a) pri dediščini dvanajstin(k)a, dvanajsti del: Caesar ex unciā, sed Lepta ex triente (sc. heres) Ci. ep., ex unciā heres erat patris sui Galla Sen. rh.
b) kot novec = únča, úncija, dvanajstina asa: Varr. idr.
c) dvanajstina dolga: non erit uncia tota Mart.
d) kot obrestna mera = 1/12 odstotka na mesec, torej 1 odstotek na leto: Dig., Cels.
e) kot površinska mera = dvanajstina orala: Col.
f) kot dolžinska mera = dvanajstina čevlja = 1 palec: Plin., Front.
g) kot utež = únča, úncija = 27,3 grama: Pl., Plin., Mart., Suet.

2. metaf. majhna količina, malenkost, kanček, betvica, malce, malček: piscium Pl., eboris Iuv., nulla de nostro nobis uncia venit apro Mart.