Franja

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

flōscellus -ī, m (demin. flos) cvetličica, cvetka, cvetek: Ap. h.

flōsculus -ī, m (demin. flōs)

1. cvetličica, cvetka, cvetek: Cassian., ficta omnia tamquam flosculi decidunt Ci.; pren.: non flosculos, sed … fructus ostendere Q.; meton. cvetina: Col.

2. metaf.
a) cvet (življenja): flos vitae angustae Iuv. mladost.
b) v pl. (o govoru) cvetke, ocvetličenost: ut … omnes (vsakovrstne) undique flosculos carpam Ci., flosculos omnium partium colligere Q., genus dicendi, quod … flosculis nitet Q.
c) kras, dika: o qui flosculus es Iuventiorum Cat.
č) iz kakega spisa posnet moder (iz)rek: Sen. ph.

Flōra -ae, f (flōs) Flóra, „Cvetana“, „Cvetka“, boginja cvetlic in cvetja: Varr., Ci., Lucr., O., Iuv., Lact.; njeno svetišče ob rim. velikem cirkusu: T. — Od tod adj.

1. Flōrius 3 Florin: de re Floria Gell. o Florinem prazniku (Katonov spis).

2. Flōrālis -e Florin: flamen Varr., sacrum O. Florina slavnost, ioci Sen. ph. ob Florini slavnosti; subst. Flōrālia -ium in -iōrum, n (sc. sacra) floralije, Florin praznik (v Rimu so ga obhajali dne 27. 4.): Varr., O., Pers., Plin., Lact., Macr., tudi Q. igre ob Florinem prazniku; isti praznik pri Masilcih: Iust.

3. (iz adj. Flōrālis).