Franja

Zadetki iskanja

  • calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

    1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

    2.
    a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
    b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
    c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

    3. met. stvari, izdelane iz trstja,
    a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
    b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
    c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
    č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
    d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
    e) kol za količenje vinske trte: Col.
    f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
    g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
    h) kažipot v Egiptu: Plin.
    i) roč na svetilniku: Vulg.
    j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.
  • clāva -ae, f

    1. cepec, krepelec, krepelce, bat, kij, tolkač: Ca., Pl., Lucr., Cu. idr., male mulcati clavis ac fustibus repelluntur Ci., Cacus ictus clavā (Herculis) L., cl. trinodis O.; kot Herkulovo znamenje: V., O., Suet., Ap., clava Herculea Pr.; kot palica pri borilnih vajah: Veg., habeant iuvenes sibi clavam Ci.

    2. = scytala: N.

    3. pren.
    a) = bot. nymphaea: Macr.
    b) = (na spodnjem koncu debel) cepič: Pall.
  • graphiolum -ī, n (demin. graphium) pisalce, metaf. sadika, mladika, cepič, sajenčica: VEN.
  • planta2 -ae, f (morda sor. s planta1; domnevno iz *plantāre „zemljo (po)ravnati“ (preden se sadi ali seje) ali „s stopali pohoditi zemljo okoli sadik“; prim. stvnem. pflanza, nem. Pflanze, ang. plant) sadika, sadež, sajeníca, cepíč, cepíka, potikáča, potáknjenec, presajênec, presajênka, mladika, poganjek, pri trti rozga: Ci., Varr., Plin., Sen. ph., Q., Iuv., Icti. idr., herbae Sabinae plantas tres Ca., malleoli plantae sarmenta viviradices propagines Ci., feraces plantae immituntur V., hic plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., neve … summa defringe ex arbore plantas V., plantam deponere in hortis O., plantae sinapis Col., apium possis plantis serere nec minus semine Col., melius … truncis quam plantis olivetum constituitur Col., ubi prorepserint plantae Col., aut … semine proveniunt aut plantis radicis Plin., plantas e seminario transferre Plin., non convalescit planta, quae saepe transfertur Sen. ph.
  • surculus -ī, m (demin. surus veja, mladika)

    1. vej(ic)a, mladika, odrastek, poganjek, rozga: Cels., Col., Plin., Suet. idr., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.; surculum defringere kot znamenje zavzetja, okupacije: ut (sc. amissam possessionem) surculo defringendo usurpare videantur Ci.

    2. occ.
    a) sadika, cepič: Varr., Col., Plin. idr., da mihi ex arbore quos seram surculos Ci.
    b) drevesce: Col., ruratio omnis in … surculo Ap. v sadjarstvu (drevoreji); od tod: fructūs surculorum Cels. (drevesno) sadje.
    c) odlomljena vej(ic)a, treska, treščica, trščica, skala, iver(ek), drobir: ubi surculos corpori infixus est Cels., surculum educere, eicere Cels., surculum extrahere Plin.
    d) paličica: surculi duo erant teretes, oblonguli Gell.
    e) kot kirurški t.t. deščica: Cels. Soobl. surculum -ī, n; v pl.: Ven.

    Opomba: Sinkop. acc. pl. surclos: tertium genus seminis, quod ex arbore per surclos defertur in terram Varr.
  • tālea -ae, f (prim. skr. tālaḥ vinska palma, gr. τᾶλις deklica, godna za možitev, nevesta, jon. τῆλις stročnica, τηλεϑάω zelenim, krepek sem, lit. at(t)ólas otava)

    1. paličica, prot(ec), po(d)taknjenec, potaknjenka (starejše potikača), sadika, mladika, cepíč, cepíka, živíca, sajênka: Ca., Varr., Plin., Col.

    2. metaf.
    a) priostren količ: taleae pedem longae in terram infodiebantur C., taleae ferreis hamis infixis C.
    b) majhno bruno, brunec, starejše gletič, ki drži skupaj stike (fuge) zidanja: dum in crassitudine perpetuae taleae oleagineae ustilatae quam creberrime instruantur Vitr.
    c) železna palica (šibika), ki so jo Britanci uporabljali kot denar: utuntur taleis ferreis pro nummo C.
  • virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

    1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

    2. occ.
    a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
    b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

    3. metaf. veji podobne stvari
    a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
    b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.
  • emplastrō -āre (-āvī) -ātum (emplastrum) vcepiti cepič z očesom za lub divjaka: Coll., Pall.
  • spādo -ōnis, m (tuj. σπάδων) oropan rodilne (plodilne) moči, oropan plodnosti, neploden, skopljen, kastriran

    1. po naravi: Icti.

    2. zaradi skopljenja = skopljenec, kastriranec, kastrat, rezanec: L., H., Iuv., G.; o živalih: P. Veg.; metaf. „skopljenec“ = nerodoviten cepič, nerodovitno drevo: Col., Plin.; o trstu, ki ima le malo ali nič rastlinske volne = „skopljenec“: Plin.
  • emplastrum -ī, n (gr. ἔμπλαστρον)

    1. medic. obliž: Ca., Cels., Plin.; pren.: Lab. ap. Gell.

    2. obveza, ki se pri „emplastraciji“ (gl. emplastrātiō) dene čez cepič: Col., Plin.
Število zadetkov: 10