Franja

corruptēla -ae, f (corrumpere) pokvaritev, pokvarjenje, poguba: collapsus est in corruptelam suam Pl., largitionem corruptelam esse dixit Ci., c. ac demutatio morum Ci., mores hac dulcedine (cantus) corruptelāque depravati Ci. po zapeljivi osladnosti, tantam esse corruptelam malae consuetudinis (subjektni gen.), ut … Ci., via una corruptelae Bacchanalia erant L. pogubiti ga; occ.
a) zapeljevanje, skrunjenje, oskrumba, oskrunitev: seditionem in populo fore, corruptelam et adulterium domi Ci.; večinoma v pl.: corruptelae hominum Pl., mulierum Ci., stupra dico et corruptelas et adulteria, incesta denique Ci., adulescentulum corruptelarum illecebris irretire Ci., corruptelae omnis generis fieri coeptae L., corruptelis adulteriisque famosus Suet.; met. α) zapeljivec, zvodnik, „kuga“: communis corruptela nostrûm liberûm Ter. β) kraj zapeljevanja, zanikrna hiša, bordel: Front.
b) podkupovanje: hominum Ci., ista c. servi inpunita fuit Ci., pecuniosi rei corruptelam iudicii molientes Ci., iudicii ali accusatoris c. ab reo Ci.

lātrīna -ae, f (skrč. iz lavātrīna: lavāre)

1. kopel: Luc. ap. Non.

2. stranišče, „smrdotok“: Pl., Col. poet., Suet., Ap., Vulg.; od tod metaf. javna hiša, bordel, hotnišnica: Ap. (De dogmate Platonis 1, 13), Tert.

lupānar -āris, n (lupa) javna hiša, bordel, hotnišnica, kurbišče: Pl., Val. Max., Sen. rh., Q., Iust.; cesarski harem: Amm.; kot psovka: Cat. (42, 13).

lŭstrum¹ -ī, n (prim. lutum)

1. lokev, mlaka, luža, mlakuža, kaluža, močvára, blato: prodigunt in lutosos limites ac lustra, ut volutentur in luto, quae enim illorum requies, ut lavatio hominis Varr., lustra significant lacunas lutosas, quae sunt in silvis aprorum cubilia P. F.

2. brlog, lož, zakotje (zverjadi), sploh divjina, divjava, puščava, pustinja, pušča, gozd: lustra ferarum V., invia lustra V., devia l. O., tetrica l. Stat.

3. javna hiša, bordel, kurbišče, hotnišnica: Pl., in lustris tempus aetatis consumere Ci., mala lustra H.; meton. (v pl.) razuzdano življenje, razuzdanost: studere lustris Pl., vino lustrisque confectus Ci., in qua (sc. domo) lustra versantur Ci.

meritōrius 3 (meritum) najemen, najemniški, najet, plačan: artificium Sen. ph., raeda, cenaculum Suet., taberna Val. Fl. krčma, salutatio Sen. ph. pri katerem si človek obeta plačilo; subst. meritōria -ōrum, n prostori, sobe, ki se dajejo v najem le za kratko obdobje, le za kratko obdobje najemni prostori, najemne sobe: Iuv., Icti., meritoria facere (naspr. locare) Icti. prostore (sobe) da(ja)ti v najem za kratek čas.

2. klas. le v pomenu za spolne odnose, za nečistovanje najet, plačan: pueri Ci. plačani deški ljubimci, scorta Suet., Arn.; subst. meritōrium -iī, n javna hiša, bordel, kurbišče, hotnišnica: Ambr.

pergula -ae, f (iz pergere kakor tegula iz tegere) prizidek, lopa, napušč, baraka kot

1.
a) prodajalna, trgovina, štacuna: Ulp. (Dig.).
b) umetniška delavnica, ateljé: pictorum Luc. ap. Lact., Plin., Ulp.
c) menjalnica: Plin.

2. učilnica, šola: in pergulā docere Suet. (o retorju), pergulae magistrales Vop.; meton.: omnis p. Iuv. cela, vsa šola = vsi učenci.

3. koča, baraka (bivališče revežev, naspr. aedes -ium = palača): Petr., Aus.

4. javna hiša, bordél, kurbišče, kupleráj: Pl., Pr.

5. zvezdoslovno opazovališče, zvezdna opazovalnica, zvezdarna, observatórij (na ravni strehi): Suet.

6. podstrešna soba, podstrešnica, mansárda kake najemne hiše (insula): Tert.

7. brajda, brajdišče, plánta, sèp: Col., pergulae umbrosae Plin.

prōstibulum -ī, n (prōstāre)

I. = προστάς

1. (o ženski) javna vlačuga, blodnica, prostitutka, cipa, kurba, lajdra: bellum et pudicum vero prostibulum popli! Pl., si apparuisse subito ignotam compererint meretricem aut oppidanae quondam prostibulum plebis vel meritorii corporis veterem lupam Amm., scortum et vile prostibulum Vulg., merces prostibuli Vulg.

2. (o moškem) kurbir, vlačugar, žigolo (gigolo), moška kurba, prostitut: Arn., prostibula mancipia Lamp. —

II. javna hiša, bordel, kurbišče: Vulg., Isid.

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).