Franja

Sēsc-ulixēs -is, m (sēsqui in Ulixēs) poldrugi Uliks, poldrugi Odisej = navihanec stare mere, pravi navihanec, naslov Varonove satire: PLIN., NON. (na obeh mestih z inačico Sesquiulixes).

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

Circē -ēs in Circa -ae, f (Κίρκη) Kirka, Helijeva in Perzina (Persē) hči, sestra Ajeta (Aeētēs) iz Kolhide, slavna Nimfa čarovnica na otoku Ajaji (Aeaea); Rimljani so si jo predstavljali živečo ob Kirkajskem predgorju v Laciju. Pri njej se je mudil Odisej, čigar tovariše je spremenila v prašiče: Ci., Tib., Circae pocula H. = čarovne pijače, Circe vitrea H. nezanesljiva, ab Ulixe deaque Circā L: Od tod adj. Circaeus 3 (Κιρκαῖος) Kirkin; terra, iugum V., litus O. = Kirkajsko predgorje, campi Val. Fl. = Kolhida, Kirkina domovina, Circaea moenia H. = Tuskul, ki ga je zgradil Telegon, Odisejev in Kirkin sin; pesn.= čaroven, strupen: poculum Ci. čarovna pijača, gramen Pr.

Dōlo (Dolōn) -ōnis, m (Δόλων) Dolon, Trojanec,

1. Hektorjev ogleduh; ujela in ubila sta ga Diomed in Odisej: V., O.

2. Priamov sin: Hyg.

Dūlichium -iī, n (Δουλῖχιον) Dulihij, otok v Jonskem morju jugovzhodno od Itake ob obali Akarnanije pred izlivom reke Aheloja; po mitu del Odisejevega kraljestva: V., O., Mel., Plin. — Soobl. Dūlichia -ae, f Dulihija: Pr. — Od tod adj. Dūlichius 3 dulihijski, pesn. tudi Odisejev: rates V. Odisejeve, manus, portus O., dux (= Ulixes) O., vertex (sc. Ulixis) O., palatum O. Odisejevih tovarišev, Irus Pr., Zacynthus Sil. ki mu je vladal Odisej, od tod nepotes Dulichii Stat. = Zakintčani, ki so v Sagunt prepeljali naselnike; Dulichii proci Stat. = Penelopini snubci, ora regis Dulichii (= Ulixis) Stat., Dulichiis lupis (= Ulixis sociis in lupos mutatis) Stat.

Ithaca -ae, f in Ithacē -ēs, f (Ἰϑάκη) Ítaka, otok v Jonskem morju ob akarnan(ij)skem obrežju, Odisejeva domovina: Ci., V., O., H., Sen. tr. — Od tod adj. Ithacus 3 (Ἴϑακος) z Itake, itaški: matres O., puppis O., veru Pr.; subst. Ithacus -ī, m Itačan (poseb. Odisej): V., O., Pr., Iuv. Ithacēsius 3 (Ἰϑακήσιος) z Itake, itaški: antrum Macr., sedes Sil.; z lat. končnico: Ithacēnsis -e itaški: Ulixes H.

Lāërta -ae, m: Hyg., Sen. tr. in Lāërtēs -ae (redko -is), acc. -ēn, m: Acc. ap. Non. (z abl. Lāërtā), Ci., O., Hyg. (Λαέρτης) Laêrt, itaški knez, Odisejev oče. Od tod adj. Lāërtius 3 (Λαέρτιος) Laertov: regna (= Ithaca) V., heros (= Ulixes) O., proles Ps.-V. (Culex). Patron. Lāërtiadēs -ae, m (Λαερτιάδης) Laertiád, Laertov sin = Odisej: Acc. ap. Ap., H., O.

necyomantēa (necyomantīa) -ae, f (gr. νεκυομαντεία; prim. necromantēa) napovedovanje usode po mrtvih, klicanje mrtvih k vedeževanju in spraševanje za prihodnost, zarotovanje, zaklinjanje mrtvih (duhov umrlih), nekiomantíja: necyomantea Homeri Plin. (v 11. knjigi Odiseje, v kateri Odisej zaroti sence umrlih, da mu prerokujejo prihodnost); tudi naslov Laberijeve pesmi: item in Necyomantia cocionem pervulgate dicit, quem veteres „arillatorem“ dixerunt Gell.

Nēritos ali Nēritus -ī, f (Νήριτος) Nêrit, skalnat otoček blizu Itake: V., Sen. tr., Mel., Plin. (pri Hom. je Νήριτον gozdnata gora na severni Itaki). Od tod adj. Nēritius 3 (Νηρίτιος) nerítski in pesn. = itaški, Odisejev: domus, ratis O. Odisejeva, dux (= Ulixes) O., proles Sil. (= Saguntini kot priseljenci z jonskih otokov, zlasti z Zakinta) Sil.; subst. Nēritius -iī, m Nerítijec = Itačan, tj. Odisej: O.

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

Polyphēmus (Polyphēmos) -ī, m (Πολύφημος) Polifém, enooki Kiklop na Siciliji, Neptunov sin, ki ga je oslepil Odisej (Uliks): V., O., Mart., Hyg.

Rhēsus -ī, m (Ῥῆσος) Rézos (Rézus), tračanski kralj, ki je prišel na pomoč Trojancem. Ker po prerokbi Troje ne bi bilo mogoče zavzeti, če bi Rezovi beli konji zaužili trojansko travo in vodo, sta se Diomed in Odisej takoj prvo noč po njegovem prihodu priplazila v njegov tabor, mu ugrabila konje in ga usmrtila: Ci., O., V.

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

stolātus 3 (stola)

1. oblečen v stolo, ostolan: Hier., statuae marmoreae muliebres stolatae Vitr., Ulixes stolatus Caligula ap. Suet. v stolo oblečeni Odisej (Uliks), ženski Odisej (Uliks) (porogljivo o Liviji); od tod subst. stolātae -ārum, f častitljive (častivredne, poštene) matrone: Petr.

2. meton. lasten častitljivi (častivredni, pošteni) matroni, značilen (tipičen) za častitljivo (častivredno, pošteno) matrono: pudor Mart.

vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

3. meton.
a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

4. metaf. rana =
a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.