Franja

commodātor -ōris, m (commodāre) posojevalec, posodnik, upnik: Icti.

crēditor -ōris, m (crēdere) upnik: Sen. ph., Q., Plin., Plin. iun., Icti idr., nonne creditorem debitoribus suis addixisti? Ci., tradere possessiones creditoribus C., integer est mentis creditor Damasippi? H., creditores in solidum appellabant T.

pīgnerātor -ōris, m (pīgnerāre) zastavojemalec, zastavojemnik, hipotečni upnik, rubežnik: cum in his inquam rebus omnibus publicanus petitor ac pignerator, non ereptor neque possessor soleat esse Ci.

prīvilēgiārius -iī, m (prīvilēgium) upnik s kako predpravico, pooblaščeni upnik, privilegárij: Icti.

aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

2. pren.
a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.

apocha -ae, f (gr. ἀποχή) upnikova pobotnica o prejetem plačilu: Ulp. (Dig.); naspr. antapocha -ae, f (ἀνταποχή) protipobotnica = dolžnikovo potrdilo prejete pobotnice o plačanih letnih obrestih; tega potrdila se je posluževal upnik v dokaz, da terjatev za glavnico ni zastarela: Cod. I.

scapula¹ -ae, f (prim. umbr. scapla = lat. scapulam)

1. ploščata kost ob plečih, lopatica, rame, rama, hrbet, nav. v pl. scapulae -ārum, f lopatice, rame, ramena, hrbet; v sg.: VULG.; v pl.: PL., CA. AP. FEST., VARR., O., CELS., SEN. RH., CL., P. F. idr., scapulas perdidi TER. dodobra sem jih dobil po grbi, scapulas praebere verberibus SEN. PH., nudis scapulis aut semitectis SEN. PH.

2. metaf. (z)gornji del česa: machinae VITR. zgornji konci grede, montium TERT. gorska slemena. – Kot nom. propr. Scapula -ae, m Skápula, priimek Kornelijevega rodu, npr.
a) P. Cornelius Scapula Publij Kornelij Skapula: L.
b) P. (Quinctius) Scapula Publij Kvinkcij Skapula, upnik svojega sorodnika Gaja Kvinkcija: CI.
c) T. Quinctius Scapula Tit Kvinkcij Skapula, ki je začel vojno proti Cezarju v Hispaniji; po bitki pri Mundi se je dal usmrtiti in sežgati svojemu sužnju: CI. EP., AUCT. B. HISP. – Od tod adj. Scapulānus 3 Skápulov: horti CI. EP.