Franja

muttiō (mūtio) -īre (-īvī) -ītum (mu; prim. mussō, mūgiō) črhniti, pisniti, žugniti, ziniti, čmrkniti, (za)momljati, (za)šušljati, (za)brundati, (za)(š)čebljati: Luc., Pers., palam muttire plebeio piaculum est Enn. fr., etiam mutis? Pl., intus cave muttire quemquam siveris Pl., muttito modo Pl., nihil muttire audeo Ter., neque opus est; adeo muttito Ter., nescio quid nunc taces nec muttis Petr.; tudi = loqui po mutti P. F.; o psih bevskniti (bevskati), (za)renčati: apud omnes filios Israel non muttiet canis Vulg.

mū, interj. (za zaznamovanje najmanjših slišnih glasov; prim. gr. μῦ, μύ [vzklik bolesti], lat. mūgīre, mussāre, muttīre, mūtus)

1. „muk“, „pis“, „mu“, (za zaznamovanje najmanjšega glasu): mu dicere Enn. ap. Varr. reči „mu“, mukniti, mu facere Luc. fr. črhniti, pisniti, žugniti, golkniti.

2. hu! (kot glas tarnajočega): mu! perii hercle Pl.

mutmut, n indecl. (prim. mū) „muk“, „pis“, „mu“: m. facere non audet Ap. fr. črhniti, pisniti, žugniti, golkniti.