Franja

catharticum -ī, n (gr. καϑαρτικόν) čistilo, mehčalo: Acr.

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.

lōmentum -ī, n (lavāre)

1. izpiralo, nekakšno milo = iz bobove moke in riža zgneteno testo, s katerim so si rim. dame zakrivale gube: Plin., Mart., P. Veg., Pall.; pren. nekakšno čistilo, lug: censuram lomentum aut nitrum esse Caelius in Ci. ep.

2. metaf. neka modra barva, neko modrilo: ex caeruleo fit, quod vocatur lomentum, perficitur id lavando tenendoque Plin.

lūstrāmen -inis, n (lūstrō -āre2) čistilo: Val. Fl.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.

mundicīnae -ārum, f (mundus1) čistilo: dentium Ap. zobni prašek.

pūrgāmen -inis, n pesn. = purgamentum (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, izmeček, izvržek, neskluta: Vestae O. iz Vestinega svetišča spravljene smeti (ki so jih vsako leto 14. junija pometali v Tibero).

2. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, spravno sredstvo, čistilo, spravilo, spravina: purgamina caedis, mali, mentis O., purgamen aquae Prud. krst.

3. čistost, čistoča, čistota, snažnost, svetlost: Prud.

pūrgāmentum -ī, n, večinoma v pl. (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, neskluta: Plin., Petr. idr., cloaca maxima receptaculum purgamentorum urbis L., sacrum illud caput (sc. Catonis) purgamentis oris aspergere Sen. ph., purgamenta hortorum T.

2.
a) odpadek, izvržek, izmeček, izmetek, otrebek: Sen. ph., purgamenta cortis (= cohortis), salsamentorum Col., spinae et purgamenta alia Arn. plevel, purgamenta freti aestuantis Cu. izvržek, naplavina (o biserih).
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: purgamentum aeris Th. Prisc., ferri purgamenta Th. Prisc.

3. metaf. (kot psovka) nesnaga, izmeček: Petr.; v pl. izvrg, izmeček, izmetek, izvržek, drhal, sodrga: purgamenta servorum, urbis, urbium, exsilii Cu.

4. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, čistilo, spravno sredstvo, spravilo, spravina: quae striges comederunt nervos tuos, aut quod purgamentum [in] nocte calcasti in trivio aut cadaver? Petr.

smēgma (zmēgma) -atis, dat. pl. zmegmatis, n (tuj. σμῆγμα) čistilo, čistilno sredstvo, snažilo: smegma de diphryge Plin., haec farina et in smegmata adicitur Plin., si vero caelesti aqua discoquantur, sucus ille zmegma fit, quo fovere gangraenas, eruptiones pituitae, ulcerum manantia expediat Plin., mastiche lentisci replicandis palpebris et ad extendendam cutem in facie et zmegmata adhibetur et sanguinem reicientibus Plin., smegmata mulieribus faciunt ex iis Plin., sed quicumque sal acopis additur ad excalfactiones, item zmegmatis ad extendendam cutem levandamque Plin., in aerariis officinis et smegma fit iam liquato aere ac percocto additis etiamnum carbonibus paulatimque accensis Plin. — Soobl. smīgma -atis, n: Vulg.

elleborismus -ī, m (gr. ἐλλεβορισμος) iz teloha pripravljeno čistilo: Cael.

nitrum -ī, n (gr. νίτρον) nátron, soda, samorodna rudninska lužnina, ki so jo uporabljali za milo, pa tudi za beljenje in barvanje tkanine: Plin., Isid., flos nitri Vitr. kisli natron, natron z ogljikovim dioksidom; metaf. lug = čistilo: censuram lomentum aut nitrum esse Caelius Rufus in Ci. ep.

vērātrum -ī, n (vērāre, vērus) bot. teloh, uživanje te rastl. naj bi čistilo možgane in bistrilo um: Lucr., Pers., Plin., Cels., Gell.