Franja

goētia -ae, f (gr. γοητεῖα) čaranje, čarovnija: AUG.

maleficium (starejše malificium) -iī, n (maleficus, malificus)

1. zločin(stvo), hudodelstvo, malopridnost (naspr. beneficium): Suet., m. admittere, committere, facere Ci., cetera maleficia tum persequare, ubi facta sunt S., veteribus benefactis nova pensare maleficia L.

2. sovražnost, poškodba, (o)škodovanje, prizadeta škoda: sine ullo maleficio C., sine maleficio et iniuriā transire C., ab iniuriā et maleficio temperare C., se non maleficii causa (s sovražnim namenom) ex provincia egressum C.; meton. škodljive živali (živalce), škodljivci, mrčes: Plin.

3. occ.
a) goljufija, goljufanje, prevara, varanje, sleparstvo: Q., Plin.
b) čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia maleficia (po drugih: malefica), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T., devotionibus ac maleficiis quidvis efficere posse Ap., magica maleficia Ap., carminum maleficia Isid.

male-ficus (starejše mali-ficus) 3, adv. -ē (male oz. malum in facere)

1. hudobno ravnajoč, zlo povzročajoč, zločinski, hudodelski, malopriden, brezbožen: mores Pl., homines Ci. zločinci; superl.: maleficentissimos incolumes praestitit Suet., malefice agere Pl. delati drugim v škodo, ravnati kakor malopridneži.

2. zavisten, sovražen, škodljiv, kvaren, slab: Amm., maleficam naturam nactus est in corpore fingendo N., bestia piscibus malefica Plin., m. sucus Vitr., superstitio Suet.

3. occ. čarodejen; od tod subst.
a) maleficus -ī, m čarodej(nik), čarovnik: Cod. I., Cod. Th.
b) malefica -ae, f čarodejka, čarovnica: Lact.; maleficum -ī, n čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia malefica (po drugih: maleficia), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T.

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.

medicātus -ūs, m (medicāre) bajilo, čarovno sredstvo, čarovnija: O.

venēficium -iī, n (venēficus)

1. „pripravljanje ljubezenskih napitkov“, meton. ljubezenski ali čarovni (čarobni) napitek, ljubezenska ali čarovna (čarobna) pijača: subito totam causam oblitus est idque veneficiis Titiniae factum esse dicebat Ci., amoris veneficium Plin.

2. čaranje, čarovništvo, čarovnija: Petr., Plin. idr., quos veneficiis abstulit illa (sc. Medea) suis O.

3. priprava (pripravljanje, mešanje, varjenje) strupov, zastrupljanje, starejše zavdajalstvo, zavdajanje, (o)trovanje: Plin., Plin. iun., Q., Val. Max. idr., crimen veneficii Ci., qui de veneficiis accusabant Ci., quaerere de veneficiis L., veneficii damnata T.

salīva -ae, f

1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).

2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.

3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu).