Franja

circaea -ae, f (κιρκαία) bot. kirkaja, čarovnik: Plin.

fascinātor -ōris, m (fascināre) čarovnik, uročník: Eccl.

incantātor -ōris, m (incantāre) čarovnik, vrač, bajalec: Tert., Aug., Vulg.

magus -ī, m (perz. tuj., prim. gr. μάγος)

1. mag, perzijski modrijan in učenjak, perzijski svečenik: Ap., Amm., Aur., magorum mos est non humare corpora suorum Ci.

2. metaf. čarodej, čarovnik: H., Lucan., cantus artesque magorum O. Kot fem. maga -ae, f čarodejka, čarovnica: Circe maga famosissima Aug. — Kot adj. magus 3 čarodejen, čaroben, čaroven, magičen: ars, artes O., carmen Sen. tr.

male-ficus (starejše mali-ficus) 3, adv. -ē (male oz. malum in facere)

1. hudobno ravnajoč, zlo povzročajoč, zločinski, hudodelski, malopriden, brezbožen: mores Pl., homines Ci. zločinci; superl.: maleficentissimos incolumes praestitit Suet., malefice agere Pl. delati drugim v škodo, ravnati kakor malopridneži.

2. zavisten, sovražen, škodljiv, kvaren, slab: Amm., maleficam naturam nactus est in corpore fingendo N., bestia piscibus malefica Plin., m. sucus Vitr., superstitio Suet.

3. occ. čarodejen; od tod subst.
a) maleficus -ī, m čarodej(nik), čarovnik: Cod. I., Cod. Th.
b) malefica -ae, f čarodejka, čarovnica: Lact.; maleficum -ī, n čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia malefica (po drugih: maleficia), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T.

pharmacus -ī, m (gr. φαρμακός) strupar, čarovnik: quae [sola] salamandra supercilia tua exussit? cui deo crinem vovisti? pharmace, responde Petr.

praecantātor -ōris, m (praecantāre) zagovarjalec, čarovnik: Aug.

venē-ficus 3 (venēnum in facere)

1. čaroven, čaroben, čarodejen, čaren, čudodelen: Plin. idr., verba O.

2. zastrupljevalski, struparski, starejše zavdajalen, otrovniški: percussor veneficus Cu. morilec s strupom, zastrupljevalec. Večinoma subst.
a) veneficus -ī, m čarovnik, zastrupljevalec, strupar, starejše zavdajalec, otrovnik: Cat., Sen. ph. idr., mihi res erat cum venefico Ci.; kot psovka: Pl.
b) venēfica -ae, f čarovnica, zastrupljevalka, struparka, starejše zavdajalka, otrovnica: Sen. ph. idr., barbara narratur venisse venefica tecum O., veneficae scientioris carmine solutus H.; kot psovka: Ter., Antonius ap. Ci.

Moeris² -is, acc. -im, voc. -i, m Mójris, pastir in čarovnik: V.

Nectabis -is, m Néktabis, neki mag (svečenik, čarovnik): Tert.

Nēre͡us -eos in -eī, (dat. -eī Pl.), acc. -ea, abl. -eō, m (Νηρεύς) Neréj, božanski morski starec, sin Okeana in Gaje, čarovnik, spreminjajoč se kakor Protej, s svojimi hčerami Nereidami (ki jih je po Heziodu 50) in soprogo Dorido (Doris) biva v globinah Egejskega morja: Pl., V., O., Petr., Q., Stat. idr., o centum aequoreae Nereo genitore puellae Pr.; pesn. meton. morje: quā totum Nereus circumsonat orbem O., vexit et Aeolios placidum per Nerea ventos Tib., hic primum rubuit civili sanguine Nereus Lucan., remo Nerea versat Canthus Val. Fl. — Od tod

1. adj.
a) Nērēïus 3 (Νηρήϊος) Nerêjev, nerêjski: Nereia Doto V. Nereida, praescia venturi genetrix Nereia leti O. Ahilova mati Nereida = Tetida (Thetis), iuvenis Nereius (= Phocus) O., Nereius nepos (= Achilles) H., Nereia turba Sil.
b) Nērīnus 3 Nerêjev, nerêjski, morski: ostendere gazas, nodosas vestes animantum Nerinorum Aus. = rib.

2. patron.
a) Nērēis -idos, acc. -ida, nom. pl. Nērēidēs (daktilski pesniki merijo tudi Nērĕĭdēs) -um, acc. -idas, f (Νηρηΐς) Nereída, Nerejeva hči: Nereidum mater (= Doris) V., Nereida colligit orbam O., virides Nereidas oro O., aequoreae Nereides Cat., Nereis Thetis Tib. — Kot nom. propr. Nereída

1. Priamova hči: Hyg.
b) hči epirskega kralja Pira: L., Iust.
b) Nērēīnē -ēs, f (Νηρηΐνη) = Nērēis Nereína, Nereída, Nerejeva hči: tene Thetis tenuit pulcherrima Nereine? Cat. (prim. Neptūnīnē pod Neptūnus). Soobl. Nērīnē -ēs, f Nerína: Nerine Galatea V.

Ostanes (Hostanes, Haustanes) -is, m Óstan (Hóstan, Haústan)

1. eden od upornikov, ki se je l. 327 dvignil proti Aleksandru Velikemu v Parajtakeni: Cu.

2. teolog na Kserksovem dvoru, okultist, čarovnik: Ap.