Franja

Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod

I. adj.

1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.

2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.

— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih).

Hecata -ae, f: Pl., Ci., Tib., Ap., Arn. ali Hecatē -ēs, f (Ἑκάτη = Daljnostrelka) Hékata, hči Titana Perzaja (Persaeus) ali Perza (Perses) in Asterije, na nebu mesečna boginja (menda zaradi trikratne spremembe lunine svetlobe), tritelesna ali vsaj triglava; v podzemlju boginja čarovništva, pogosto so jo istovetili z Diano ali Prozerpino: Sen. tr., Ap., Cl., tonat ore … tergeminam Hecaten V., vocans Hecaten, caeloque Ereboque potentem V., Hecaten vocat altera, saevam altera Tisiphonen H., triceps Hecate O., residens altis Hecate Perseia lucis Val. Fl. — Od tod adj.

1. Hecatēïus 3 (Ἑκατήιος) Hékatin, pesn. = čarodejen, čarodelen, čaroven: carmina O., Aulis Stat.

2. Hecatēis -idis in -idos, f čarodejna, čarovna: herba O.

magicus 3 (gr. μαγικός) čaroben, čaroven, čarovniški, čarodejen, čudodelen: cantus (pl.) Col. poet., disciplina Ap., ars Lact., magicis auxiliis uti Tib., herbae Plin., Lucan., artes Plin., V. čarovnije, čarovna dejanja, fraudes O., superstitiones T., terrores H., vanitates Plin., linguae O. vešči urokov, čarodejni, et saxis tantum volucresque feraeque sculptaque servabant magicas animalia linguas Lucan. hieroglife, dii Tib., Lucan. bogovi, katere kličejo pri čaranju, na katere se obračajo pri čaranju (kakor Pluton, Hekata, Prozerpina).

magus -ī, m (perz. tuj., prim. gr. μάγος)

1. mag, perzijski modrijan in učenjak, perzijski svečenik: Ap., Amm., Aur., magorum mos est non humare corpora suorum Ci.

2. metaf. čarodej, čarovnik: H., Lucan., cantus artesque magorum O. Kot fem. maga -ae, f čarodejka, čarovnica: Circe maga famosissima Aug. — Kot adj. magus 3 čarodejen, čaroben, čaroven, magičen: ars, artes O., carmen Sen. tr.

medicō -āre -āvī -ātum (medicus)

1. (o)zdraviti: medicando Tib., ut eius odore medicentur (sc. apes) Col., m. vulneris aestūs Sil.

2. narediti (delati) kaj zdravilno ali učinkovito, podeliti (podeljevati) čemu zdravilnost (zdravilno moč) ali učinkovitost, izboljš(ev)ati, (po)mešati, (po)škropiti, (o)močiti (omakati), prepojiti (prepajati) kaj z zdravilnimi močmi (poseb. z rastlinskimi sokovi): Plin., fusum labris splendentibus amnem inficit occulte medicans spargitque salubris ambrosiae sucos V., m. aquam thymo Col., semina m. amurcā V. namočiti (da močneje klijejo), vina medicata Col., sedes medicatae V. z zeliščnimi soki poškropljena mesta, mortui arte medicati Mel. maziljeni mrtveci, balzamirana trupla, mumije; pogosto adj. pt. pf. medicātus 3 zdravilen, z zdravilno močjo, lečilen: potio Cu. zdravilna pijača, aquae Sen. ph., fontes Sen. ph., Cels., potentia Sen. ph., sapor (sc. aquae) m. Plin. iun. rudninski, mineralen, odor Plin. dišaven, lepo dišeč, lac bubulum medicatius, res medicatissimae Plin.; čaroven, čarodejen: virga O., fruges V. čarodejna zelišča, somnus O. pričaran(o).

3. veneno medicare s strupom (na)mazati = zastrupiti (zastrupljati): medicata veneno tela Sil.

4. barvati: capillos O., lana medicata fuco H. rdeče barvana (bróčena).

medicus¹ 3 (medērī)

I. adj.

1. zdraveč, zdravilen, zdravilski, ozdravljajoč, celilen: ars O., Tib. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina, vis Plin., medicas adhibere manus ad volnera V., digitus Plin. prst poleg mezinca, prstanec.

2. čaroven, čarovništvu vdan: Marmaridae, medicum vulgus, strepuere catervis, ad quorum cantus serpens oblita veneni, ad quorum tactum mites iacuere cerastae Sil. —

II. subst.

1. medicus -ī, m
a) (sc. digitus) prst poleg mezinca, prstanec (= gr. δάκτυλος ἰατρικός): Corn.
b) zdravnik, ranocelnik, padar: Ter., L., N., O., medicus domesticus et familiaris Sen. ph., medicus suus domesticus, peritus medicus et suae domui familiarissimus Aug., H., medicus unus palatinus Lamp., bonus, malus Ci., medici inscii imperitique Ci., m. vulnerum Plin. ranocelnik, pecorum Varr. živinozdravnik, veterinar, medicum arcessere Pl., medicum adhibere (sc. morbo) Ci., medicum ad aegrum adducere Ci., aegro medicum admovere Suet., medico honorem (nagrado, honorar) habere Ci. ali reddere Aug.

2. medica -ae, f
a) zdravnica: Ap.
b) babica: Don., Paul., Ambr.

3. medica -ōrum, n (oficinalna, v uradni seznam sprejeta) zdravilna zelišča: Plin.

pȳthōnicus 3 (gr. πυϑωνικός) vedežen, vedeževalen, vedeževalski, preroški, čaroven: Vulg., spiritus Tert.

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

venē-ficus 3 (venēnum in facere)

1. čaroven, čaroben, čarodejen, čaren, čudodelen: Plin. idr., verba O.

2. zastrupljevalski, struparski, starejše zavdajalen, otrovniški: percussor veneficus Cu. morilec s strupom, zastrupljevalec. Večinoma subst.
a) veneficus -ī, m čarovnik, zastrupljevalec, strupar, starejše zavdajalec, otrovnik: Cat., Sen. ph. idr., mihi res erat cum venefico Ci.; kot psovka: Pl.
b) venēfica -ae, f čarovnica, zastrupljevalka, struparka, starejše zavdajalka, otrovnica: Sen. ph. idr., barbara narratur venisse venefica tecum O., veneficae scientioris carmine solutus H.; kot psovka: Ter., Antonius ap. Ci.

venēnō -āre -āvī -ātum (venēnum)

1. zastrupiti (zastrupljati): carnem Ci., spatium caeli Lucr.; pren.: non mea commoda quisquam odio venenat H. ne prizadene.

2. čimžati = barvati: iam tonsiles tapetes ebrii fuco, quos concha purpura imbuens venenavit Cn. Matius ap. Gell. — Od tod

1. adj. pt. pf. venēnātus 3
a) strupen, zastrupljen, starejše strupovit, otroven: Col., Lucr., Sen. ph., Porph., Serv. idr., dentes, anguis O., telum, vipera Ci., sagittae H., nihil est venenatius quam pastinaca Plin., vipera venenatissima Tert.; pren.: iocus O. strupena = skeleča, rezka, munera Antonius ap. Ci. nevarni, kvarni, punctu venenato Ap. z nevarnim …
b) čaroven, čaroben: virga O.

2. subst. pt. pf.
a) venēnāta -ōrum, n (sc. animalia) strupene živali: Plin.
b) venēnātum -ī, n (rdeče) barvano blago (oblačilo): Masurius Sabinus ap. Gell., Serv.

volāticus 3 (volātus)

1. leteč, krilat: homines Pl., Pegasus Ap.

2. begajoč, begoten, begljiv, sem in tja (od enega v drugega) se zaganjajoč (poganjajoč), nestalen: illius furentis ac volaticos impetus Ci., Psyche Ap.

3. metaf.
a) begoten, begljiv, begajoč = nestanoviten, začasen: Academia Ci., volaticum esse ac levem Sen. ph., gaudium, desideria Tert.
b) čaroven, čaroben, čarodejen, le kot subst. volātica -ae, f α) čarovnica: Fest. β) čarovništvo: Tert.

Circē -ēs in Circa -ae, f (Κίρκη) Kirka, Helijeva in Perzina (Persē) hči, sestra Ajeta (Aeētēs) iz Kolhide, slavna Nimfa čarovnica na otoku Ajaji (Aeaea); Rimljani so si jo predstavljali živečo ob Kirkajskem predgorju v Laciju. Pri njej se je mudil Odisej, čigar tovariše je spremenila v prašiče: Ci., Tib., Circae pocula H. = čarovne pijače, Circe vitrea H. nezanesljiva, ab Ulixe deaque Circā L: Od tod adj. Circaeus 3 (Κιρκαῖος) Kirkin; terra, iugum V., litus O. = Kirkajsko predgorje, campi Val. Fl. = Kolhida, Kirkina domovina, Circaea moenia H. = Tuskul, ki ga je zgradil Telegon, Odisejev in Kirkin sin; pesn.= čaroven, strupen: poculum Ci. čarovna pijača, gramen Pr.

Zoroastrēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ζωροάστρης, v zendski obl. Zarathustra, perz. Zar(a)thost = Zlata zvezda) Zoroáster, reformator starega perzijskega verstva, prerok in zakonodajalec v baktrijsko-medijskem kraljestvu okrog leta 600, avtor verskih spisov, ki so še dandanes ohranjeni pod imenom Zend-Avesta: Plin., Ap., Iust. — Od tod adj. Zōroastreus 3 (Ζωροαστραῖος) zoroástrski, zoroastréjski = čaroven: susurri Prud. (ki meri napačno Zŏr … ).

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.