Franja

cerastēs -ae, m (gr. κεράστης rogat)

1. rogata kača: Pr., Cels., Lucan., Plin.; v laseh Furij: Stat.; met. kačji strup: incocta cerastis spicula Sil.

2. neki rogati drevesni črv: Plin. — Kot nom. propr. Cerastae -ārum, m Kerasti, Rogatci, mitično rogato ljudstvo na Cipru, spremenjeno v goved: O. (Po nekaterih razlagalcih se je Ciper sam imenoval Κεραστίς Rogati, zaradi mnogih predgorij).

tinea (tinia) -ae, f (prim. skr. sa̧-tinṓti zmečkan, stlačen, gr. σής, gen. σεός in σητός molj) vsak glodajoči črv oz. vsaka glodava črvad

1. knjižni ali suknarski molj: Ca., O., Plin., Mart. idr., conditus ut tineae carpitur ore liber O., vestis tinearum epulae H.

2. lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotòč: Varr., Vitr.

3. vešča, ki se zaganja v luč: O., Lact.

4. črv v čebeljih panjih: Col., dirum, tiniae, genus V.

5. smokvov črv, ki gloda mlade smokve: Col.

6. uš: Cl., Marc., s celim izrazom tinea capitis Th. Prisc.

7. gosenica: quaeque solent canis frondes intexere filis, agrestes tineae … ferali mutant cum papilione figuram O.; pren. o dvorjanih: Aur.

vermis -is, m (iz *u̯ormis, *u̯r̥mis, morda sor. tudi z vergere; prim. got. waúrms = stvnem. wurm = nem. Wurm)

1. črv: Lucr., Plin., Col., Lamp. idr., vermes terreni Marc. deževniki.

2. metaf. črv, riba iz vrste morskih piškurjev: Plin.

cantharis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. κανϑαρίς)

1. španska muha, poseb. strup, ki se pridobiva iz nje: Val. Max., cantharidum succi O. strupen sok iz španskih muh, cantharidas sumpsisse dicitur Ci. Soobl. cantharida -ae, f: Isid.

2. žitni črv, žižek: Plin.

compunctiō -ōnis, f (compungere)

1. vbod(ljaj), vbadanje, zabadanje: ligni Ambr.

2. pren. slaba vest, grizenje vesti, „črv“ vesti, kes(anje): Eccl.

lytta -ae, f (gr. λύττα) črv pod pasjim jezikom, ki menda povzroča steklino, pasji črv: Plin.

panaricium -iī, n panarícij, neka nohtna bolezen, menda = paronychium zanóhtnica, črv v prstu: Ap. h.

tarmes -itis, m (terere; prim. skr. tardáyati, tr̥ṇáti (on) cepi, vrta, prevrtava, gr. τερηδών [od tod lat. terēdō] vrtajoči črv, živi sveder, lit. tréndu biti pojeden od moljev, črvov)

1. lesni črv, trdoglav, kukec, starejše drvotoč: SI. Quapropter? TH. Quia edepol ambo ab infumo tarme[s] secat Pl. — Soobl. termes -itis, f: Isid., Serv.

2. mesni črv, črv v mesu: P. F.

terebra -ae, f (terere)

1. sveder, vrtalo: Ca., Col., Plin., Hier.; poseb. kot kirurško orodje: Cels.

2. têrebra = zidovrt, oblegovalni stroj, dolg drog s priostrenim koncem: Diades scriptis suis ostendit se invenisse turres ambulatorias, quas etiam dissolutas in exercitu circumferre solebat, praeterea terebram et ascendentem machinam Vitr.

3. metaf. vrtač = (žužek) lesni črv, kukec, trdoglàv, starejše lesogrizec: Isid.

terēdo -inis, f (tuj. τερεδών) vrtajoč črv, vrtač, in sicer

1. lesni črv, kukec, trdoglàv, starejše lesogrizec: O., Vitr.
b) molj: Plin.
c) žêrka, starejše zapljívek (v mesu): Plin.

thrips -īpis, acc. pl. -īpas, m (gr. ϑρίψ) lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotoč: terrestres tinias vocant, culicibus vero similes thripas Plin.

vermiculus -ī, m (demin. vermis)

1. majhen črv, črvìč, črvíček: Lucr., Plin., Lamp.

2. škrlatni črvič, škrlatna uš, starejše krmes, meton. = škrlatna barva, škrlat, starejše bagrec: Vulg.

*īcō ali *īciō -ere, īcī, ictum (sor. z gr. ἴκταρ vkup zadevajoč, dotikajoč se, blizu, ἵπτομαι poškodujem, ἴξ ali ἴψ trti škodljiv črv, ἰκμαμένος ranjen)

1. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti, suniti; v prozi večinoma le v obl. pf. pass., poseb. v pt. pf.: Pl., Val. Max., Gell., Lact. idr. (anima) corpus propellit et īcit Lucr. (gl. opombo spodaj), cum Ptolemaeus … telo venenato ictus esset Ci., lapide ictus C., ilex icta securibus V., ictus fundā, pugno, tragulā, umbone L., corruit icta L., aether ululatibus ictus O. pretresen, vix icto aëre O. ob skoraj negibnem zraku, v skoraj popolni tišini, puppis latus icta O. na boku poškodovana; tudi: gravi vulnere ictus L. hudo ranjen, ali samo ictus ranjen: in illo tumultu … ictus ipse Ci., in turba ictus Remus cecidit L., ictus aper, icta hostia O.; o streli: fulmine ictus L. = e caelo ictus Ci., cum fulmine icta sunt (animalia) Sen. ph., fulmen lauri fruticem non icit Plin., laurus sola fulmine non icitur Plin.; tudi brez abl.: ictae (sc. fulmine) dapes T.; od tod pren.: ictae limen adire domūs O. uničene.

2. occ. s prolept. obj.: foedus icere (zaklati daritveno živino in s tem) skleniti zvezo: cum Tito Tatio foedus icit Ci., cum Gaditanis foedus icisse dicitur Ci., foedus, quod meo sanguine … iceras Ci., icto foedere Ph.

3. metaf. ictus 3 neprijetno zadet, vznemirjen, razburjen, pretresen, prešinjen: ictus conscientiā, nova re, rebellione L., metu icta L., haud secus quam pestifero sidere icti L. prav tako, kakor da je kužni puh pogubnega ozvezdja šinil vanje, desideriis icta … patria H., ictum (vino) caput H. omotična, omračena, domestico volnere ictus T.

Opomba: Lucr. ima napačno tudi v sedanjiku īcit. Obl. ico in icio se ne moreta dokazati, čeprav ju Gell. in Prisc. ločita (brez dokazov).

rauca -ae, f rávka, črv v hrastovih koreninah: Plin., Ulp. (Dig.).